Vizija Slovenije 2050 v smeri »Gospodarskega modela za blaginjo«

Leta 2050 bo Slovenija sinonim za: učenje za življenje, inovacije (tudi družbene), zaupanje, identiteto in kakovost življenja. To je vizija naše države, kot jo vidijo državljani. »A veliko se bo potrebno še pogovarjati,« pravi Timotej Šooš, voda projekta Strategija razvoja Slovenije na Ministrstvu za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Sicer bo, doda, brez implementacije »vse skupaj ostalo le – halucinacija«.

Vizija Slovenije 2050 je prvič nastajala na povsem drugačen, inovativen in vključujoč način in ne v nekem ozkem krogu modrecev. Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom »Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050« prispevala k oblikovanju prvega osnutka vizije Slovenije do leta 2050.

 

Nato so sledile delavnice po regijah, ki se jih je lahko udeležil vsak državljan, ki je čutil, da bi pri tem sodeloval. Skupaj je svoj čas in poglede prispevalo preko 350 ljudi iz vseh regij in različnih starostnih, izobrazbenih in poklicnih skupin. Rezultat je bil – zelo veliko praktičnih in izvedljivih predlogov in idej, kakšno Slovenijo želimo. Z analizo ni bilo težko izluščiti najpomembnejših področij.

Šooš pravi, da so vse aktivnosti za pripravo vsebine dokumenta – Vizije 2050 –zdaj že zaključene. Javno pa bo dokument predstavljen zgodaj jeseni, ko bo Slovenija prvič v svoji samostojni zgodovini dobila jasno in črno na belem zapisano vizijo, ki so jo oblikovali državljani.

Vlada se bo seznanila in jo uresničevala
»Vlada se bo z vsebino dokumenta seznanila. V besedilo pa ne bo posegala ali ga spreminjala. To tudi ne bo še en nov dokument, ki ga bo sprejela. Se bo pa zavezala, da bo vizijo uresničevala,« pojasnjuje sogovornik.

bled-6-april-2016_2.4

Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo v pogovoru s Sibilom Svilanom, predsednikom uprave SID Banke (levo) na delavnici Vizija Slovenije 2050 na Bledu, 6. aprila 2016.

Dokument ima eno stran, vizija pa pet ključnih gradnikov: učenje za življenje, inovacije (tudi družbene), zaupanje, identiteta in kakovost življenja. Kaj pravzaprav prinašajo?

Timotej Soos_300x160 frame

Timotej Šooš, vodja projekta Strategija razvoja Slovenije

Timotej Šooš pojasnjuje, da državljani učenje za življenje razumejo širše kot zgolj znanje veščin in spretnosti. Predvsem si na tem področju želijo več širine in znanj, ki bodo Slovenijo usmerila v razvoj, napredek in blaginjo. »Če ponazorim to s krožnim gospodarstvom, učenje za življenje pomeni, da se učimo in spremljamo ter smo odprti za koncepte, ki lahko ekonomiji pomagajo do boljše družbe,« pravi.

Družbene inovacije
Inovativnost, ko je zapisana v Viziji 2050, opisuje Šooš, gre preko meja zgolj tehnološke inovativnosti. Poudarek je na institucionalnih in družbenih inovacijah. Državljani si želijo takšnih sprememb v družbi, ki bodo imele pozitiven učinek na njihova življenja. In kot primer navede sharing ekonomijo (ekonomijo deljenja) in inovativni poslovni model – car sharinga. Ta prinaša na eni strani razbremenitev okolja, ker manj vozil pomeni manj izpustov, na drugi pa tudi razbremenitev družinskega proračuna, saj je nakup lastnega vozila dražji kot souporaba vozila le takrat, ko ga potrebujemo.

Kultura sodelovanja in medgeneracijske obljube
V pogovorih z državljani se je pokazalo še, da nam na vseh ravneh manjka zaupanja. »Če zaupanja ni niti med institucijami samimi, je težko pričakovati, da bodo tem istim institucijam državljani pa zaupali,« izziv in s tem povezane spremembe nakazuje Timotej Šooš. Predvsem bo za napredek na tem področju potrebno spodbuditi kulturo sodelovanja na vseh ravneh in skleniti neke vrste medgeneracijske zaobljube o sodelovanju in povezovanju.

dsc_0528

Delavnica v Velenju, 30. marec 2016.

Je pa proces pokazal, kar je dobro, da vsaj na področju identitete, kdo smo in kaj smo, vlada precejšnje soglasje. »Škoda pa je, da nam takoj nato zmanjka samozavesti in te identitete ne uporabljamo. To pomeni«, pravi sogovornik, da »lahko naredimo še tako krasno poslovno okolje, talentov pa še vedno ne bomo privabili.« In nadaljuje, da se je prav tu izpostavilo vprašanje, kaj pa s talentiranimi Slovenci, ki so odšli v tujino. Prevladalo je stališče, da je pomembno, da Slovenija z njimi ostane povezna in je odprta za mobilnost. Kar naj se kaže v tem, da ko nekdo pride nazaj v domovino, tu dobi priložnost in da ima občutek, da lahko vedno spet gre, ampak se tudi kadarkoli vrne in bo sprejet z odprtimi rokami.

Zeleno, naravno in work-life balance
Slovencem nam je zelo pomembna tudi kvaliteta življenja. Želimo živeti v zelenem, naravi, upravljati z lastnim časom in imeti pravi work-life balance. Prav to slednje ekstremno cenimo, pravi Šooš. Kaj pa smo za to pripravljeni storiti? Določene generacije, predvsem starejše so bolj vključene v aktivnosti v lokalni skupnosti. Na splošno pa je javnomnenjska raziskava pokazala, da smo nad aktivnim državljanstvom Slovenci malo obupali, saj mnogi veliko dobrih praks na tem področju ne vidijo.

radenci-21-marec-2016_20160321_200001

Implementacija ali halucinacija?
»Vizija brez implementacije je seveda le halucinacija,« pravi Timotej Šooš. Zato so na podlagi vizije v juniju in juliju organizirali še 9 dogodkov. Nanje so povabili okoli 600 ljudi iz ministrstev ter strokovnjakov (praktikov in teoretikov). Odzvalo se jih je okli 250. Z njimi so na podlagi vizije že pripravljali strategijo. Razvijali so t. i. »gospodarski model za blaginjo«. In naleteli na izziv. »Izkazalo se je, da se veliko ljudi ukvarja le s svojo njivo in jih druge njive ne zanimajo. V takšnem vzdušju je sodelovanje zelo težko vzpostaviti,« pravi Šooš.

Navdih: Nobelova nagrajenka za ekonomijo
Pojasnjuje, da je navdih za prav ta izziv, kako upravljati s skupnim dobrim, Američanka Elinor Claire “Lin” Ostrom, ki si je leta 2009 z Oliverjem E. Williamsonom razdelila Nobelovo nagrado za ekonomijo. Prejela jo je za svoje dolgoletno raziskovanje na področju upravljanja s skupnim dobrim in izoblikovala 8 načel upravljanja s skupnim dobrim.

Od gospodarske rasti k modelu blaginje
Kot pojasnjuje Šooš, Slovenija, kot je trend globalno, zdaj deluje po izključno enem principu in merilu, to je merilu gospodarske rasti. Državljani pa si želijo blaginjo in sicer tako wellbeeing kot wellliving. »Prehod na model gospodarske blaginje ne ukinja rasti. Ni pa rast več edino merilo,« pojasnjuje. A seveda je iskanje soglasja o tem dolgotrajen proces. »Na veliko področjih še nimamo pravih odgovorov, kako recimo povezati naravne vire z energetiko in gospodarstvom,« pravi in zato se intenzivno delo nadaljuje tudi še jeseni. Strategija pa računa, da bo pripravljena do konca leta.

bled-6-april-2016_dsc_0819

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja