Prispevki

CC Konferenca 2. dan

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – 2nd Circular Change conference

Naslednji izziv: umestiti Slovenijo med krožne voditeljice v svetu

Naložbe v Mariboru pokazatelj razvojnega potenciala krožnega prehoda

Maribor, 12. maja 2017

Dilem ni, priložnost pa je zdaj

 

Slovenija ima veliko razvojno priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, s čimer se lahko pridruži vodilni skupini najbolj razvitih evropskih držav, ki na tem področju že dosegajo zavidljive rezultate. Ta priložnost izhaja iz njenih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, geostrateških in naravnih danosti. Še dodatno jo krepi iskanje odgovorov po vsem svetu na razmere globalne absolutne redkosti virov ob naraščajočem številu prebivalstva, ki že danes močno spreminja pogoje gospodarjenja v domala vseh gospodarskih panogah. Spodbujajo pa jo tudi usmeritve EU v krožno gospodarstvo, ki postaja ključni vidik evropske konkurenčnosti. Tak je najpomembnejši sklep udeležencev 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, ki ga je v svojem nastopu poudaril tudi premier Miro Cerar.

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv.

“Maribor kot regijsko središče prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce,” je poudaril župan Mesten občine Maribor Andrej Fištravec. “Dilem ni, priložnost pa je zdaj,”, pa je srednji govor na dogodku povzel nekdanji evropski komisar za okolje  ter sopredsedujoči mednarodnemu panelu za naravne vire (IRP) pri Združenih narodih in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change dr. Janez Potočnik.

 

Vizija Vlade RS: zasidrati Slovenijo kot krožno voditeljico na svetovnem zemljevidu

Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.

V sklepnem govoru dvodnevnega srečanja je v Mariboru je Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar kot častni pokrovitelj 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change poudaril, da konferenco vidi kot edinstveno priložnost, da se Slovenija predstavi kot ambiciozna država, ki si je zadala, da bo stala ob boku svetovnim zelenim voditeljicam. “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo,” je poudaril premier Cerar. “Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati.” Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, kot jih je poimenoval, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.

 

Ključni poudarki dvodnevnega mednarodnega srečanja v dveh slovenskih krožnih mestih

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv

Dvodnevni dogodek v organizaciji povezovalne platforme Circular Change se je v petek iz Ljubljane preselil v mariborski hotel Habakuk. Srečanje je rezultat več kot 50 vsebinskih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. V vlogo so-organizatorja današnjega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

Skupaj z Godino Koširjevo so konferenco sta drugi dan konference odprli župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Nj. e. Paolo Trichilo, Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in državni sekretar Tadej Slapnik.

Državni sekretar Tadej Slapnik

Udeleženci so najprej prisluhnili dvema uvodničarjema. Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v svojem govoru izpostavil sistemske vidike krožne tranzicije. V uvodnem temeljitem premisleku o velikem pospešku, ki ga človeštvo doživlja v 20. in 21. stoletju, in ki vodi do vse težje obvladljivih civilizacijskih neskladij, ki vse bolj ogrožajo možnosti za trajnostno bivanje na (pre)naseljenem planetu, se je nekdanji evropski komisar za okolje osredotočil na izzive Evropske unije ter orisal sodobne izzive za voditelje, ki jih neizogibno potrebujemo za izhod iz sedanjega položaja. Poudaril je zavedanje, da smo vsi skupaj šele na “začetku začetka”, zato so potrebne velike odločitve za prehod v nov ekonomski sistem. Obenem pa izostril vprašanje časovne razsežnosti reševanja trajnostnih izzivov z zavrnitvijo logike prenekaterih, da gre za vprašanja, namenjena prihodnosti. “Vsem tem sporočam, da je ta prihodnost prišla in se imenuje sedanjost,” je svoj nastop sklenil Potočnik.

Potočnik je bil prvi komisar, ki je pripravil obsežni paket ukrepov za spodbudo prehoda v krožno gospodarstvo, ki je bil v nekoliko prilagojeni obliki naposled sprejet konec leta 2015.

Giulio Bonazzi, Aquafil

Predsednik upravnega odbora in direktor Aquafila Giulio Bonazzi pa je prek izjemne osebne izkušnje družbeno odgovornega družinskega podjetnika in vizonarja izpričal izjemen zgled krožne preobrazbe poslovne skupine s sedežem v mestecu Arco v avtonomni pokrajini Trento v Italiji. Družba, ki deluje na treh kontinentih, je svojo intenzivno pot preobrazbe začela sistematično izvajati pred 11 leti. Med drugim so edinstven krožni poslovni model, ki omogoča ponovno uporabo najlona 6 iz ribiških mrež in rabljenih preprog, ki jih zbirajo po vsem svetu in iz njih po lastni, zaščiteni metodi spet pridelajo to sestavino, zasnovali prav v obratu tega podjetja v Sloveniji, ki ga vodi tržaški gospodarstvenik Edi Kraus. Zdaj ta model prenašajo tudi v druge svoje obrate.

 

Pozicioniranje Slovenije kot države voditeljice v krožni tranziciji

Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je predstavil Globalno pobudo tega globalnega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere umeščajo našo državo kot eno najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado Circulars, namenjene krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklusu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu. Turos je med slovenskimi podjetji izrecno izpostavil Valtex. V prvem letu je to nagrado prejel Janez Potočnik. Pojasnil je tudi velik pomen, ki ga imajo za prehod v krožno gospodarstvo povezovalne platforme, kakršna postaja tudi njihova pobuda, ter pri tem izrecno pohvalil sodelovanje s platformo Circular Change. V sklepnem nastopu na konferenci je premier Miro Cerar potrdil, da je Slovenija na dobri poti in sprejel izziv ter na ta način Slovenijo umestil med najbolj ambiciozne evropske države na poti v krožno gospodarstvo.

 

Maribor kot krožno mesto

V nadaljevanju petkovega sporeda so se udeleženci posvetili Mariboru kot krožnemu mestu in podrobneje spoznali načrte za uresničitev njegove obsežne preobrazbe, ki jo združuje projekt Wcycle.

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

Igor Kos z mestne občine je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja.

“MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom,” je na konferenci poudaril župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

 “V okviru tega projekta smo skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Skozi sinergije izvedbe projektov bomo tako zagotavljali optimalno izrabo vseh snovnih virov v mestu, krajšali materialne poti in oblikovali nove produkte, tako pa tudi ustvarili nova trajna zelena delovna mesta. Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predamo regijo v boljšem stanju kot je danes.”

Obenem kaže razumeti dobro udeležbo predstavnikov EBRDja, Astrid Motta in Davorja Inđića v obeh omizjih drugega dne kot izrecno znamenje zanimanja za razvojne naložbe v Maribor.

Slovenije kot države voditeljica v krožni tranziciji.

“Druga mednarodna konferenca o krožnem prehodu zagotovo predstavila tisto prst, v kateri lahko “krožna semena” vzklijejo v trajnostne rešitve,” je ob zaključku poudarila programska direktorica Ladeja Godina Košir. “Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, zato je odločitev, da se izkaže kot država voditeljica za temeljito krožno tranzicijo, prava za njeno prihodnost. Tako lahko svoje prednosti pretvorimo v voditeljstvo in s tem v državo priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko delimo z drugimi.”

 

www.circularchange.com

 

>>> Svet kapitala: Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu
>>> SiolNET: Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo
>>> SiolNET: Janez Potočnik v Davosu prejel prestižno nagrado

 

Krožno gospodarstvo v Svetu kapitala

Intervju z voditeljico platforme Circular Change: Ladeja Godina Košir

Cilj je povečati kolač za vse

Poslovni tednik Svet kapitala, 5. maja 2017

besedilo: Uroš Urbas

 

Ne, ne gre za strašenje okoljevarstvenikov z grožnjami, proti katerim ni rešitev. Gre za iskanje poslovnih modelov, ki omogočajo, da vire v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje in tako krepimo konkurenčnost. e želimo sedanje, linearne modele preoblikovati v krožne, se s tem odpre polje novih povezovanj in poslovnih sodelovanj.

VESTE, KAKO ATLANTIS OGREVA VODO V SVOJIH BAZENIH?

Primer: Ste vedeli, kako zadnjih nekaj let v Atlantisu v ljubljanskem BTC ogrevajo vodo v bazenih? V njihovi soseski je podjetje Julon Aquafil, eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev najlona. Pri proizvodnji tega materiala nastaja toplotna energija v obliki vroče vode, ki je za podjetje odvečna energija. Najenostavneje bi jo bilo zavreči. A v Aquafilu in Atlantisu so konec leta 2015 uvedli sodelovanje tako, da so potegnili nekaj sto metrov cevi do Atlantisa in omogočili ogrevanje bazenske vode.

Aquafil ne dela več najlona iz nafte, temveč iz zavrženih ribiških mrež, preprog in drugih odpadkov iz najlona, ki jih v posebej razvitem krožnem tehnološkem ciklu ponovno uporabi. S tem korakom so začeli vstopati tudi v povsem nova poslovna partnerstva – na primer z londonskim živalskim vrtom ali ribiči na Filipinih. V Sloveniji namreč natanko leto dni deluje zasebna iniciativa Circular Change (Krožna sprememba), povezovalna platforma, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo (www.circularchange.com). Idejna vodja je Ladeja Godina Košir, predsednik posvetovalnega odbora pa nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Prihodnji teden, 11. in 12. maja, organizirajo dvodnevno konferenco, v četrtek v Ljubljani in v petek v sodelovanju z vladnim partnerstvom za zeleno gospodarstvo v Mariboru. Cilj konference je predstavitev domačih in mednarodnih primerov dobre prakse krožnega gospodarstva ter vključitev Slovenije v iniciativo Svetovnega gospodarskega foruma. Osrednji govornik prvega dne bo nizozemski svetovalec Christiaan Kraaijenhagen, inovacijski strateg v podjetju Innoboost, pred tem pa zaposlen v Philipsu in jeklarskem podjetju Tata Steel ter avtor knjige 10 korakov do krožnih poslovnih modelov.

Kaj se dogaja z življenjskimi cikli izdelkov

Z voditeljico platforme Circular Change Ladejo Godina Košir smo spregovorili o ambiciji, da Slovenija postane odskočna deska za regijo, ki bi poleg sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije vključevala še Češko in Slovaško, pri vpeljevanju krožnega gospodarstva kot sistemske spremembe.

Kakšne priložnosti ponuja krožno gospodarstvo prebivalcem, mestom, podjetjem in državi?

»Ker so viri omejeni, ker njihove cene nihajo, ker je Evropa uvozno odvisna od virov, moramo za doseganje veje konkurenčnosti obvladovati tveganja in stroške materialov in energentov, če želimo, da vrednost dela ne bo še naprej upadala. Ko enkrat nekaj kupimo, je zato oportuno, da uporabljene materiale čim večkrat uporabimo. Še pred tem pa se lahko vprašamo, kaj bomo proizvedli, zakaj in kako. Na način, da bo izdelek mogoče čim dlje vzdrževati, popravljati, obnavljati, nadgrajevati in šele isto na koncu reciklirati, namreč bistveno določimo njegovo usodo, v kateri je lahko manj ali pa ve priložnosti za ponovno uporabo in pretvorbo snovi in energentov, ki jih vsebuje. To je ekonomski argument za krožno gospodarstvo.«

Velja to za manjše, obrtne delavnice ali tudi za veja podjetja?

»Poglejmo primer multinacionalke Philips: izdeluje aparate za magnetno resonanco, ki vsebujejo veliko dragih elementov. Ob prodaji se s kupcem dogovorijo za ponoven prevzem stroja, ko se mu bo iztekla življenjska doba. Vendar temu ne sledi reciklaža, temveč prenova in nadgradnja aparata – tako programske kot strojne opreme. Philips ima tovarno, namenjeno izključno predelavi rabljenih aparatur: celotno napravo za magnetno resonanco razgradijo, očistijo, obnovijo in ponovno prodajo. Kdo so kupci? Najbolj razvite zasebne klinike v razvitih državah. Philips tako isti izdelek proda dvakrat, stroški pa so pri tem mnogo nižji, kot bi bili za izdelavo novega aparata. Dobiček je torej večji.«

Kakšne priložnosti Sloveniji prinaša platforma Circular Change?

»Naš osrednji namen je prepoznavanje, vključevanje, povezovanje in izobraževanje deležnikov, ki vstopajo v nove, krožne modele sodelovanja. Ker gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za sistemsko spremembo, je ta možna, če soustvarjajo podjetja, lokalne skupnosti, mesta, izobraževalne institucije, raziskovalci, nevladne organizacije in seveda vlada. Cilj takšnega sodelovanja je povečati skupni kolač za vse. Iščemo nove rešitve, inovacijske preboje.«

Kako doseči, da imajo vsi partnerji nekaj od sodelovanja?

»Najprej je treba znati izraziti lastno zgodbo, izziv, interes. Na tej točki se lahko začne povezovanje brez fige v žepu. Voditeljstvo in pogum za učenje sta nujni sestavini uspeha. Lani smo s partnerji v domačem in mednarodnem prostoru soustvarili več kot 70 dogodkov. Utrdili smo sodelovanje s fundacijo Ellen MacArthur, največjo globalno fundacijo za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, v program katere se je vključila tudi Slovenija. Vabljeni smo v iniciative Svetovnega gospodarskega foruma, kot govorci smo bili udeleženi pri postavljanju evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju. Smo glasniki krožnega gospodarstva in nekakšna ‘krožna gospodarska diplomacija’, ki v svetovnem merilu krepi prepoznavnost Slovenije kot referenčne zelene države v digitalni Evropi.«

Želimo preiti od besed k akciji.

Čemu je namenjena konferenca?

»Želimo preiti od besed k akciji. K prepoznavanju zelo konkretnih priložnosti in sooblikovanju projektov, ki temeljijo na povezovanju med podjetji, institucijami, državami in mesti. Podjetjem predstavljamo partnerje in iniciative, s katerimi se lahko povežejo in razvijejo sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni. Primarna naloga platforme je, da povezujemo potenciale za nove, inovativne krožne razvojne posle, izobražujemo in usposabljamo ter omogočamo pretok znanja.«

Kako je s primeri dobre prakse?

»Platforma Circular Change je lahko uspešna, če imamo pregled nad deležniki, nad njihovimi potrebami, interesi in cilji. Tako jih lahko med seboj povezujemo. Opažamo, da nam vedno znova manjkajo konkretni opisi dobrih praks. Letos nam je denimo za nagrade the circulars, ki jih podeljuje Svetovni gospodarski forum, uspelo spodbuditi prijavo 11 slovenskih primerov. To je bil pomemben korak za prepoznavnost podjetij, Valtex je dobil tudi posebno priznanje za svoj poslovni model. Tu je mesto Maribor, ki se je povezalo s Šentiljem in Ptujem, imajo projekt WeCycle, s katerim želijo severovzhodno regijo postaviti na zemljevid krožnih evropskih regij.«

Pahorjansko vprašanje: na kateri vlak se lahko Slovenija usede z modelom krožnega gospodarstva?

»Na vlaku je že Nizozemska kot ena najbolj naprednih držav pri uveljavljanju krožnega gospodarstva. Ob predsedovanju EU v prvi polovici preteklega leta so se pozicionirali kot ‘Netherland as a Circular Hotspot’. Predstavili so najboljše prakse, objavili dokument na to temo. Okrepili so sporočilo članicam EU, da krožno gospodarstvo prinaša nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje okolja in razvoj novih poslovnih priložnosti. Poleg nizozemske lokomotive je lani prispelo vprašanje predstavnikov Svetovnega gospodarskega foruma, ali znamo postati odskočna deska za spodbujanje prehoda regije v krožno gospodarstvo. Če te vloge ne bo prevzela Slovenija, jo bo zagotovo z veseljem posvojila katera druga država v regiji. Ambicija naše platforme je, da v sodelovanju z različnimi deležniki, predvsem pa v spoju gospodarstva in vlade, spodbudimo inovacijski potencial, uporabo znanja in izkušenj, ki jih v tem prostoru imamo, ter na tej podlagi soustvarjamo v smeri veje mednarodne konkurenčnosti in krepitve kakovosti življenja nas vseh. Slovenija je lahko ‘vzorno igrišče’ za akterje krožnega gospodarstva.«

V poslovnem tedniku Svet kapitala, 5. maja 2017, intervju z Ladejo Godina Košir

Vir

 

 

Krožno gospodarstvo bistveno spreminja odnose med gospodarskimi družbami

Na posvetu Krožno gospodarstvo v praksi, ki je v petek potekal v Mariboru, je bilo zelo poučno, praktično in sodelovalno. Med več kot 70 udeleženci so krožile: dobre prakse, izzivi, ideje in rešitve.

dsc_0020

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade. Foto: Andreja Basle

V uvodnem nagovoru je Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, izpostavil, da krožno gospodarstvo bistveno spreminja odnose med gospodarskimi družbami.

»Številni primeri kažejo, da so lahko določeni zavržki enih podjetij zelo kakovostna surovina za druga podjetja. To neposredno pomeni, da bo potrebno povezovanje med podjetji znotraj sektorjev, med različnimi sektorji in nova politika odnosov med podjetji. Razvijajo se nove tehnologije, zato smo že na pragu četrte tehnološke revolucije. Povečuje se odgovornost proizvajalcev, ki je povezana s stroški, ki nastanejo ob koncu življenjske dobe proizvodov. Hkrati se spreminjajo tudi: življenje, navade in mišljenje potrošnikov,« je opozoril Slapnik.

Dejal je še, da bo slovensko gospodarstvo »ostalo vpeto v globalno gospodarstvo. Iz te preobrazbe, ki jo prinaša krožno gospodarstvo, pa mora poleg pozitivnih okoljskih učinkov iziti tudi veliko bolj konkurenčno.«

Dogodek so organizirali: Ministrstvo za okolje in prostor, Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije in Mestna občina Maribor v sodelovanju s platformo Circular Change. Sooblikovala in moderirala ga je Ladeja Godina Košir, voditeljica platforme Circular Change, ki je v svoji predstavitvi povzela bistvene elemente za uspešen prehod v krožno gospodarstvo.

dsc_0072

Tanja Šepul, Petrol Energetika pred predstavitvijo. Foto: Andreja Basle.

Vrhunec dogodka se bile predstavitve dobrih praks krožnega gospodarstva. Šest podjetij in projektov: Petrol Energetika (Tanja Šepul), Lumar hiše (Boštjan Kralj), Valtex (Niko Kumar), OVEN – Polni me modra energija ( Neven Lisica), Skaza – Smart plastic (Andreja Križanec) in projekt Wcycle (Igor Kos, Mestna občina Maribor) je sprejelo izziv ter zavzeto in učinkovito (na voljo so imeli le 3 minute) z udeleženci delilo svoje primere dobrih praks na področju krožnega gospodarstva. Hkrati so ob koncu predstavitve morali vsi izpostaviti tudi ključni krožni izziv, ki bi ga želeli rešiti v prihodnje.

Sledil je delavniški del dogodka z usmerjeno diskusiji ob šestih krožnih omizjih, kjer so udeleženci nizali predloge, kako vidijo rešitve predstavljenih izzivov. Rezultat? Podjetja so domov odnesla celo vrsto zanimivih predlogov, ki so jih slišala od udeležencev.

dsc_0185

Tanja Šepul, Petrol Energetika, Andreja Križanec, Skaza – Smart Plastik in Niko Kumar, Valtex – pred zaključno predstavitvijo rešitev za njihov krožni izziv. Foto: Andreja Basle

S predstavniki vlade – Tadejem Slapnikom, ki v okviru Kabineta predsednika vlade vodi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije – in ministrstev – mag. Tanjo Bolte, direktorico direktorata na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in Janjo Kreitmayer McKenzie, MOP – se je ob zaključnih predstavitvah razvila živahna in odkrita izmenjava mnenj, ali in kako lahko pri spodbujanju projektov krožnega gospodarstva nasproti pride tudi država.

Slavnostni del programa je zaokrožil  podpis sporazuma o sodelovanju na področju krožnega gospodarstva med Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj in Občino Šentilj.

Župani: dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor, Miran Senčar, Mestna občino Ptuj in Štefan Žvab, Občina Šentilj so s podpisom Pisma o nameri kot partnerji projekta »izrazili namero, interes
in pripravljenost za projektno poslovno sodelovanje pri zasnovi modela in realizaciji projekta
vzpostavitve krožnega gospodarstva na urbanih območjih regije Podravja kot novega
ekonomskega modela materialnega, energetskega in vodnega gospodarstva, uporabe
predelanih odpadkov, odvečne energije in prečiščene vode kot novih virov.«

dsc_0261

Župani: Miran Senčar, Mestna občino Ptuj, dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor in Štefan Žvab, Občina Šentilj, bodo krožne projekte v bodoče razvijali v sodelovanju. Foto: Andreja Basle.

Cilji skupnega delovanja in sodelovanja vseh treh občin pri projektih krožnega gospodarstva je, da predelane odpadke, odvečno energijo in prečiščeno vodo uporabijo kot nov vir, za ustvarjanje novih
prihodkov, zmanjševanje lastnih stroškov, ustvarjanje dodane vrednosti, odpiranje novih
zelenih delovnih mest in večplastni razvoj, pri tem pa nove predelovalne kapacitete
načrtujejo prednostno na področjih urbanih degradiranih površin s ciljem njihove ureditve in
rekultivacije. Posebna pozornost sodelovanja bo namenjena tudi izvajanju t.i. »mehkih vsebin«, med katere spadajo storitve s področja delitvene ekonomije, obnove, ponovne uporabe in samooskrbe.«