Prispevki

Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti

Jutri, 14. decembra 21016, bo v Kulturnem centru Ravne na Koroškem potekala regionalna konferenca: Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju.

Namen konference je vzpostavitev dialoga med vlado, ključnimi akterji lokalne skupnosti in podjetji ter na podlagi primerov dobrih praks identificirati mehanizme za spodbujanje in vzpostavljanje učinkovitih in krožnih javno-zasebnih partnerstev.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade. Foto: Andreja Basle

Pričela se bo ob 9.30 uri in zgodaj popoldne zaključila z okroglo mizo: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na okrogli mizi bodo svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, ki bo tudi uvodni govornik, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetika, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, Ivan Plevnik, direktor Koroškega centra za ravnanje z odpadki in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor.

Konferenca je nadaljevanje meseca krožnega gospodarstva, ki je potekal v novembru. Zasnovana je v sodelovanju platforme Circular Change in Petrola Energetike ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade.

Zelo pomembno je financiranje tovrstnih projektov, zato bodo predstavniki vlade tokrat govorili predvsem o tem, kateri ukrepi in finančni viri bodo podjetjem in lokalnim skupnost na področju javno zasebnih partnerstev in krožnega gospodarstva na voljo v letu 2017 in naprej.

Matjaž Franc Zupančič – Tičo, državni sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) bo spregovoril o Finančnih virih za krožne projekte v EU. Ladeja Godina Košir, izvršna direktorica Circular Change bo predstavila Povzetek aktivnosti na ravni vlade RS in na ravni gospodarstva ter tudi moderirala konferenco, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica, pa bo govorila o pomenu SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

V središču regionalne konference bodo dobre poslovne prakse. Kako vzpostaviti učinkovita krožna partnerstva bodo povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt bodo predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Metal Ravne (del skupine SIJ).

V Petrolu Energetiki prav tako verjamemo v sodelovanje in razvoj v okviru javno zasebnih partnerstev. Podjetje je skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem. Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv. Predstavili ga bodo: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Andrej Gradišnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne.

Celoten program je na voljo na tej povezavi.

Maribor v krožno gospodarstvo: »Če boste šli po tej začrtani poti, boste zmagovalci«

Včeraj je v Narodnem domu Maribor potekala predstavitev mariborskih razvojnih projektov, ki uresničujejo lani sprejeto strategijo Mestne občine Maribor o prehodu v krožno gospodarstvo. Projekti, združeni pod imenom Wcycle Maribor, na edinstven način povezujejo tri podjetja v večinski javni lasti: Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Gostitelj dogodka je bil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec. Posveta pa sta se udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja prehoda Slovenije v zeleno gospodarstvo Tadej Slapnik, ki je bil tudi gost okrogle mize.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Gostitelj posveta župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec je izpostavil: . “Imamo premalo surovin, da bi jih razmetavali. To pomeni, da odpadki postanejo surovina oziroma to, kar je do sedaj bil strošek, postane skozi delo na projektih krožnega gospodarstva prihodek. Za ljudi to pomeni boljšo storitev za dolgoročno in sprejemljivo ceno. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Wcycle je strateški razvojni model mesta Maribor kot urbanega središča na področju celovitega ravnanja z vsemi na tem območju nastalimi odpadki po principih krožnega gospodarstva kot novega ekonomskega modela materialnega, energetskega in vodnega gospodarstva, uporabe predelanih odpadkov, energije in vode kot novih virov.

Odpadkov za odlaganje bo vse manj

S tega vidika je povezovanje Snage, Nigrada in Energetike povsem logično. Snaga bo kot zbiralec odpadkov v sortirnici za mešane komunalne odpadke te pripravila na reciklažo. Ker pa poleg komunalnih v Snagi zberejo tudi druge vrste odpadkov, bodo gradbeni služili Nigradu za predelavo v polnila in kompozite, lahka frakcija pa Energetiki v pirolitičnih postopkih.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Branko Kosi (Snaga), Miran Rožman (Energetika Maribor) in Tomislav Ploj (Nigrad) o sodelovanju in projektih Wycicle. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Projekt so predstavili: Branko Kosi (Snaga), Miran Rožman (Energetika Maribor) in Tomislav Ploj (Nigrad) in se dotaknili tudi drugih odpadkov, od bioloških do reciklažnih zemljin in prikazali, kako bodo iz teh virov v Mariboru pridobivali nove surovine. To pomeni, da bo odpadkov za odlaganje vse manj, kar je tudi cilj, ki mu sledi krožno gospodarstvo, da moramo najti način, da vsak odpadek dobi možnost postati nova surovina, nov vir.

“Ljudje so ključen kapital.”

»Če boste šli po tej začrtani poti, boste zmagovalci,« je predstavljeni projekt komentiral mednarodni strokovnjak Geir Sorenson iz podjetja Mepex, ki svetuje norveški vladi in je bil včeraj gostujoči predavatelj posveta. V nadaljevanju pa je nanizal primere dobrih praks krožnega gospodarstva na Norveškem.

Krožno gospodarstvo je priložnost za celotno mesto in regijo. O njegovih potencialnih na področju zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest je spregovorila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je izpostavila, da krožno gospodarstvo v celotni Evropski uniji odpira skoraj 600 tisoč novih delovnih mest in izrazila navdušenje nad projektom ter poudarila: “Ljudje so ključen kapital.”

»Ponosni smo, da Snaga predstavlja enega od stebrov tega razvoja, ki ga prepoznava tudi Vlada Republike Slovenije, ki v tem modelu povezuje tudi ministrstva. Še ena potrditev, da gremo v pravi smeri,« je izpostavil Branko Kosi iz Snaga.

»Iz minusa želimo narediti plus«

Po besedah idejnega vodje projekta Mirka Šprinzerja želijo z investicijo v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, od tega bi skoraj polovico šlo za Snagino sortirnico, predelati do 200.000 ton odpadkov letno.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

»Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov s predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,« pa je bil nazoren v predstavitvi Mirko Šprinzer idejni avtor projekta Wycle. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

»S sortirnico bomo izločili koristne surovine tudi iz mešanih komunalnih odpadkov in gremo naprej v obdelavo z biologijo in termično obdelavo z zelo malim preostankom. V naslednji fazi načrtujemo predelavo v kompozitne materiale, ki bi jih lahko uporabljali v gradbeništvu. Tako zaključujemo krog, s tem da nikamor ničesar ne odvažamo oziroma z zunanjih območij ničesar ne kupujemo,« je pojasnil.

»Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov z predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,« je še povedal Šprinzer.

 

Leto 2050: Prehraniti 9,7 milijarde ljudi in ohraniti planet bo ključen izziv

»Z vidika zmogljivosti našega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi naš ključen izziv za prihodnost. Pika!« je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« jasen in odločen dr. Janez Potočnik, pionir in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo.

V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, globalno zavržemo kar 30 odstotkov vse hrane, na drugi strani pa se soočamo z 800 milijoni lačnih, je dr. Potočnik nanizal nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, kažejo tudi globalne analize, največji, to je kar 63,8 odstotni, delež odrežejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo preživetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potrošniški model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Potočnika »edina možna pot za naš dolgoročni obstoj«.

Okroglo mizo, na kateri so poleg Potočnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer, eden izmed idejnih vodij SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja Erika Oblak, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja. Moderirala jo je Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.


Rdeči alarmi posledica pridelave hrane

Dr. Janez Potočnik foto: Maša Kores

Dr. Janez Potočnik o pomembnosti vključitve kmetijstva v model krožne ekonomije. Foto: Maša Kores

Dr. Potočnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden ključnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da »ni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.« In opozoril, da, po tem ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospeška, danes živimo v stoletju velike ranljivosti, ko je naša odgovornost za dolgoročni obstoj veliko večja, kot je bila kdaj koli prej.

Trenutno nas na planetu živi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije kažejo, da nas bo 9,7 milijarde. In že ob zdajšnjem številu ljudi na zemlji, analize kažejo, da smo predvsem na dveh področjih, ključnih za obstoj človeštva, že v rdeči coni ali na tako imenovani planetarni meji – to sta upravljanje s tokovi fosforja in dušika ter na področju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. »In vse te je bodisi izključno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanjšati te vplive najpomembnejša naloga,« je prepričan Potočnik.

Tretjina rib je prelovljenih, pridelava hrane uničuje biodiverziteto

Številke na primer neizprosno kažejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki še omogočajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.

Kljub temu imamo kar 800 milijonov lačnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. »Evropa je pri deležu predebelih ljudi nekje na sredini, prednjačita pa seveda ZDA in arabske države,« je pojasnil Potočnik.

Trgovci si globalno odrežejo krepko več kot pol

Nespodbuden je še en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca tudi v globalnem merilu ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard dolarjev ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo še vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je tudi ta del podobno kot trgovski skoncentriran v rokah peščice – bolj ali manj deset globalnih podjetij. Med tem ko se 20 odstotni delež, ki ostane kmetom in znaša dobrih 2.175 milijard dolarjev, razdeli na 450 milijonov kmetij.

Še vedno zavržemo 30 odstotkov hrane. »In to pomeni, da posledično zavržemo tudi eno tretjino vse vode, semen, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vloženo v proizvodnjo te tretjine hrane,« je dr. Potočnik opozori na manj vidni del stroškov.

Dvorana Mestnega muzeja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven koncept. Foto: Maša Kores

Dvorana Mestnega muzeja, ki je gostila okroglo mizo: »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža«, je bila povsem polna. “Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven termin in pomembna tema,” je dejstvo komentirala Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja. Foto: Maša Kores

Lastno znanje in nova delovna mesta

»Najprej se je potrebno naučiti »ferpleja«. Tega v svetu primanjkuje,« je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. In nadaljeval, da se nam »blagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogoče pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na nižji standard«. Delil je tudi spomin iz svojega otroštva, ko smo bili vsi zaradi na splošno manj blagostanja še zelo racionalni – danes bi temu rekli krožni. »Ko smo imeli koline, se je uporabil prav vsak delček prašiča, nič ni šlo v nič.«

13495189_1037427209639261_3467156968117484232_n

“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,« je poudaril Bogovič.

Evropski poslanec je prepričan, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. »Postati mora način življenja.” Izpostavil je konkretne primere dobre prakse v Sloveniji (primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.

»Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,« je ponazoril Bogovič primer dobre prakse in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tudi mladih v šolah, ko so v letu 2003  vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov in postavili objekte za obdelavo odpadkov.

Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov na deponijo pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, preko katerih ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da do sklenitve sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.

Jeseni krožno gospodarstvo v roke kabineta premiera

Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje je povedal, da je bil pomemben preskok na področju prehoda v bolj trajnostne, zelene in krožne koncepte v Sloveniji sprejem paketa za prehod v zeleno gospodarstvo. »Jeseni koordinacijo na tem področju prevzema kabinet predsednika vlade in državni sekretar Tadej Slapnik,« je napovedal Vajgl. Dodal je, da bo v prihodnje ključno to, da se krožno gospodarstvo vključi tudi v temeljni dokument, ki je v pripravi – to je Strategijo Slovenije.  Za jesen pa je napovedal še težko pričakovano priključitev Slovenije Fundaciji Ellen MacArthur in preko nje intenzivno izobraževanje ključnih ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v bolj krožno ekonomijo.

13592825_1037429046305744_375871362789252289_n

Prehod v krožno gospodarstvo mora biti strateška prioriteta vlade, ne le okoljskega ministrstva, je na okrogli mizi poudaril Potočnik in sogovorniki so se s tem strinjali.

Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja, je menila, »da je škoda, da danes ni prisotnih več poslancev, predvsem iz domačega parlamenta, saj je to mesto, kjer se sprejemajo vse ključne odločitve«. In to utemeljila: »Zelo pomembno je, da najprej stvari razumemo, preden o njih odločamo.« Mirko Šprinzer pa je pojasnil, da jim je v zadnjem času uspelo povezati kar 33 različnih ustanov, ki bodo poskušale v življenje spraviti projekt sodelovanja po principih krožnega gospodarstva.

»Krožno gospodarstvo je pot učenja in imeti moramo potrpljenje, da na tej poti vztrajamo,« pa je razpravo na koncu zaokrožila moderatorka in iniciatorka Circular Change platforme Ladeja Godina Košir.

Celotno prezentacijo dr. Janeza Potočnika si lahko ogledate na tej povezavi.

13438832_1037427512972564_6685225657985088804_n

Pogovor je moderirala Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.