Prispevki

Ljubljana: vzor krožnega gospodarstva v EU

Na Deležniški konferenci o krožnem gospodarstvu v Bruslju, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bilo precej govora tudi o slovenskih mestih. Predstavljeni smo bili kot vzor za mnoge druge prestolnice.

Konferenco, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spremljal optimizem glede krožnega gospodarstva, saj je večina evropskih in tudi nekaj svetovnih prestolnic dodobra zagrizlo v te aktivnosti. Timmermans je poudaril, da je pomembno, da pri tem sodelujejo vse države sveta, od Kitajske do Kalifornije, saj se problem razteza na globalni ravni. Za še bolj uspešno krožno tranzicijo potrebujemo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter drzne podjetniške pobude, ki imajo podporo civilne družbe, prav tako osveščene množice ljudi, ki omogoča učinkovito družbeno akcijo.

Razlika med trajnostnim razvojem in krožnim gospodarstvom

Na konferenci so izpostavili, da krožno gospodarstvo ni le nova floskula, temveč povsem prenovljena koncept in politika. Med konceptoma trajnostno (sustainability) in krožno gospodarstvo obstajajo namreč velike razlike. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta prinaša nove poslovne modele, ki zagotavljajo celostne in dolgoročne rešitve za vse.

 

Ljubljana kot primer odlične prakse

Ljubljana je zelena prestolnica

Ljubljana je zelena prestolnica

Pomembno govorniško vlogo na konferenci je prevzela voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

Podobne skupne rešitve bomo v EU skušali iskati s pomočjo vseevropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo uresničevala široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh. “Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mest Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnih načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference, Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

 

Ljubljana – European Green Capital 2016 joined the Circular Cities Network

On the invitation of the Ellen MacArthur Foundation Ljubljana joined the Circular Cities Network aimed at the exchange of good practices through a special web platform which can serve the cities as an inspiration for innovation in the field of the »zero waste« and circular economy.

Ellen MacArthur is a former professional sailor who in 2010 established the Ellen MacArthur Foundation, a charity organisation with the aim of accelerating the transition to the circular economy. The concept of circular economy has been developed in response to the pressure of the growing economy and consumption on limited resources and the burdened environment. Resource efficiency and circular economy have been established as Europe’s developmental goals until 2030 and beyond through two strategic documents, namely, the Roadmap to a Resource Efficient Europe and EU’s 7th Environment Action Programme. In addition, the European Commission has published the package »Towards a Circular Economy: A Zero Waste Programme for Europe«. Cities in the network take part in quarterly webinars which promote active dialogue with circular economy experts and the exchange of good practices and ideas between representatives of cities around the world.

The first webinar, in which representatives of the City of Ljubljana also took part, was held on 6 October 2016, the next one is planned for January next year. The website of the Circular Cities Network: www.ellenmacarthurfoundation.org/news/circular-cities-network.

Circular mobility megatrend: 14 million Europeans will use car-sharing in 2021

How will the urban car driving in Europe look like in 2021? The Boston Consulting Group forecasts at least 14 million people will be registered in a car-sharing service, 1.4 million of them will be heavy users taking multiple trips per month. Among with such trend will also be the use of electric cars powered with renewable sources.

According to the BSG report, car sharing is at the moment taking hold in large urban areas in both the developed and the developing world: “Although the largest market is the Asia-Pacific region (including Australia, China, Hong Kong, Japan, Malaysia, New Zealand, Singapore, South Korea, and Taiwan), with 2.3 million users and 33,000 vehicles, Europe (including Turkey and Russia) boasts the largest service per capita, with 2.1 million users and 31,000 vehicles. North America (including Canada and the United States), brings up the rear, with 1.5 million users sharing 22,000 vehicles.”

In 2015, users of car sharing booked 2.5 billion minutes and car sharing industry generated 650 million euros in revenues, the authors Julien Bert, Brian Collie, Marco Gerrits, and Gang Xu explain.

 

Car sharing already in 490 German cities

The authors of the study also pointed out that car-sharing business has grown rapidly in areas that clear certain social, economic and demographic thresholds. In Germany, for example, some 140 different services are in operation, controlling a car-sharing fleet that has grown from about 1,000 vehicles in 2001 to more than 15,400 today—about 50% of the total European fleet—with most of the growth occurring since 2011. The customer base has grown from a mere handful of early adopters in 2001 to more than 1 million, again with a sharp increase since 2011. Station-based car sharing is now available in 490 German cities serving a population of 36 million potential users. Thirteen cities with a total population of 10 million potential customers are home to free-floating car services.

€4.95 vs. €18.90 per 7.5 kilometers

Looking more in depth, in Germany—and particularly in Berlin, one of the world capitals of car sharing and home to an installed fleet of 2,900 vehicles—the service is only one of several mobility options, and far from the most widely used. B2C car-sharing services, operated by either OEMs or new entrants, account for only 0.1% of mobility options, compared with 29.5% for private cars and 12.5% for bicycles. At €4.95, the cost of traveling 7.5 kilometers (the average distance of a car-sharing trip) via a car-sharing service is considerably less than the €18.90 cost of a taxi for the same distance, but more than the €3.45 cost of a private car and the €2.70 fare on public transportation.

amsterdam-916561_960_720

Berlin is one of the world capitals of car sharing and home to an installed fleet of 2,900 vehicles.

Growth of green car sharing fleets

The driving experience of the future is not just 100% flexible but also 100% electric. For some years now, 250 CITROËN C-Zeros are available in the city zone of Berlin charged with green electricity from 100% renewable energy sources by CITROËN Multicity Carsharing Berlin. Launched in August 2012, Citroën’s Multicity project is one of the very few car – sharing schemes in Germany that is 100% based on electric vehicles. Not only are the cars electric, but all the electricity that they are powered with is from renewable sources. This is ensured by using TÜV SÜD – certified RWE ePOWER network that deliver uniquely electricity coming from a mix of wind and hydro power.

First 30 electric car sharing opened in Ljubljana

Two weeks ago, Ljubljana has joined the European capitals with strong green vision of the future mobility. At the end of June Avantcar introduced the first Avant2go car-sharing model.

avantcar

30 electric vehicles are available for rent in the first year of the car-sharing scheme in Ljubljana.

The project is part of the Ljubljana city municipality’s efforts to clean up Ljubljana’s air. “It is an important step towards saving the planet, which puts Ljubljana on the pedestal of Europe”, Ljubljana’s Mayor Zoran Janković commented.

BWMatej Car

Matej Čer, CEO of Avantcar

At the moment 30 vehicles are available for rent in the first year of the car-sharing scheme and new cars will be added if needed, said Matej Čer, CEO of Avantcar at the opening event.  The car-sharing stations are located near the BTC (Ljubljana’s biggest shopping) and Tehnološki Park (the hub for technology and startups). The ambitious goal of the Ljubljana municipality is to have between 5.000 to up to 10 thousand cars less in the city by 2018. That will reduce one million grams of carbon dioxide per kilometer. And in Ljubljana will be fleet of more than 500 electric cars for sharing available, Čer estimates.

Global market size in 2021: 35 million restarted users

Now, let’s take a look at the big picture. In the BCG report it is pointed out that car sharing “will expand relatively quickly and widely. Estimates are that in Europe, some 81 million people will be living in large urban areas in 2021, 46 million of whom will have a valid driver’s license. About 14 million people will be registered with a car-sharing service and 1.4 million of them will be heavy users who take multiple trips per month.”

Globally up to 35 million people worldwide will register in at least one car sharing provider, you can find more interesting data in the following chart.

Whats-Ahead--Sharing-ex4_large_tcm80-204974

How all this will affect the car making industry? BCG estimates that the rapid grow of car sharing trend will only have a minimal effect on new-car sales, mostly because drivers will not forgo car ownership entirely. Also, some share of lost car sales will be partially offset by sales into car-sharing fleets in large urban areas.

What is car sharing? Car sharing is an umbrella term that covers multiple modes of sharing. It is distinct from ride sharing, which involves being driven rather than driving, and has existed on an informal basis for as long as there have been cars, ultimately evolving into organized taxi services and more recently into new models such as Uber and Lyft.

Full report is available here.

 

V RCERO mešane komunalne odpadke »stisnejo v lignit«

Drugo junijsko soboto sem se odločila odzvati vabilu in si v okviru projekta »Dan odprtih vrat EU PROJEKT, MOJ PROJEKT« ogledala Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana). Ponekod podobne sodobne tovarne za predelavo smeti že imenujejo – urbani rudniki surovin.

Na obrobje Ljubljane umeščen center je največji kohezijski projekt v Sloveniji s področja okolja. Stal je 155 milijonov evrov in kar 66 odstotkov sredstev je državi uspelo pridobiti iz evropskih virov. Proračun RS je prispeval 14 odstotkov denarja, 10 odstotkov naložbe so pokrile okoljske dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 10 odstotkov pa so dodale v projekt vključene občine.

Ljubljana je z 63 odstotki ločeno zbranih odpadkov vodilna prestolnica v EU po ločenem zbiranju odpadkov.

»Letno tu sprejmemo in predelamo okoli 150 tisoč ton komunalnih in okoli 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Po predelavi na deponiji konča le še slabih pet odstotkov te količine,« nam je, ko smo se počasi izpred upravne stavbe pomikali proti središču centra, razložila Veronika iz podjetja Snaga, ki nas je peljala na voden ogled.

DSC_0512

V RCERO letno pridobijo 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu. Foto: Andreja Basle.

Zelena elektrika
Sredi živo oranžno, rdeče in zeleno pobarvanih stavb smo se najprej ustavili pred rumeno kupolo. »V njej je shranjen bioplin. Nastaja ob razgradnji bio odpadkov in sicer ob odsotnosti kisika v postopkih približno tri-tedenske  fermentacije v velikanskih fermentatorjih. Končni rezultat tega procesa je  proizvodnja zelene električne energije,« pojasni predstavnica Snage.

Razgledamo se naokoli in izvemo, da so vse ostale živobarvne stavbe, ki jih »vidite okrog nas, objekti za predelavo odpadkov. Kompleks je bil končan konec leta 2015 in je trenutno v poskusnem obratovanju. Načrtovano je, da ga bomo v Snagi od Strabaga, ki ga je zgradil, prevzeli konec leta 2016. Pod nami na levo je še čistilna naprava za izcedne vode, ki obratuje od leta 2011 in je prav tako zelo pomemba pridobitev. Tretji del centra pa je razširjeno odlagališče, ki je v uporabi od 2009.«

V Snagi z mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov letno pridobijo 25.000 ton sekundarnih surovin.

Še precej razpoložljivih kapacitet
Po stopnicah se nato povzpnemo v notranjost zelene stavbe. Ta je namenjena mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Ker je bila sobota, so transportni trakovi stali. Razlog? Za zdaj so količine, ki jih sprejmejo v RCERO Ljubljana, takšne, da sobotno in nedeljsko delo še ni potrebno.

Je bil pa vonj kljub temu zelo zgovoren. Ker so bili ogromni začetni bazeni, v katere se čez teden dovaža mešane komunalne odpadke, napolnjeni nekje do četrtine, smo si vsi zelo dobro znali predstavljati – v kakšnih pogojih poteka tu delo čez teden. In tudi kako je v sortirnici poleti, ko je zelo, zelo vroče.

DSC_0543

Prazna sortirnica s transportnimi trakovi v novi stavbi čez vikend daje vtis izjemno urejene in čiste proizvodnje. Foto: Andreja Basle.

Mletje in ločevanje
Predstavnica Snage nam je razložila, da se zelo trudijo, da bi predelava smeti povzročala čim manj neprijetnega volnja tudi navzven, v okolico centra, zato imajo za tovornjake poseben sistem vhodnih komor, na stavbi pa še poseben sodoben biološki sistem za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. A povsem izogniti se vonju ne da, smo se prepričali.

Pripeljane odpadke delavci Snage preko kontrolno-krmilnega stolpa s posebnimi velikimi kleščami naprej naložijo na tekoči trak, da gredo v mletje. »Nato zmlete odpadke s posebnimi siti ločimo po velikosti in različne frakcije potujejo po transportnih trakovih. Tam se izločajo različne vrste surovin: od plastike, papirja, kovin, skratka vse, kar je mogoče reciklirati,« nam je proces pojasnila vodja ogleda.

Trdno gorivo v izvoz
Iz preostanka odstranijo določene trde delce, ki gredo na deponijo, vse ostalo pa se »predela v trdna goriva«. Preseneti me podatek, da imajo tako pridelana t. i. trdna goriva podobno kalorično vrednost kot premog. »Iz gospodinjskih mešanih odpadkov nastane gorivo, ki je po kalorični vrednosti enako lignitu, iz industrijskih mešanih odpadkov pa gorivo, ki je podobno celo rjavemu premogu,« pove predstavnica Snage.

DSC_0547

Trdno gorivo v Snagi zavijejo v bale in pripravijo za izvoz. Foto: Andreja Basle.

Po celotnem procesu mletja in ločevanja tako ostane manj kot pet odstotkov trdih delcev. Ti končajo na deponiji. Nastane pa tudi okoli 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti. Za zdaj ga v Snagi izvozijo, saj tovrstnih sežigalnic, ki bi omogočale izkoriščanje trdnega goriva, v Sloveniji ni.

V sklopu mehansko-biološke obdelave v objektih RCERO Ljubljana vsako leto pridobijo približno:

  • 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti,
  • 35.000 ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov,
  • 6.000 ton lesa,
  • 7.000 ton komposta po obdelavi ločeno zbranih organskih, biorazgradljivih odpadkov,
  • 25.000 ton izločenih sekundarnih surovin,
  • 17.000 MWh električne energije in
  • 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu.
    Vir: Snaga.

In čisto za konec: Vsak človek bi si moral ogledati, kje končajo tone in tone gospodinjskih odpadkov ter koliko dela in postopkov je potrebnih, da se odvržene smeti v čim večji meri loči in v obliki surovin vrne nazaj v krog uporabe.

V vseh pogledih poklon zaposlenim, ki delajo v Snagi in vsak dan rešujejo planet pred smetmi. Sama pa sem zdaj še bolj zagrizena zagovornica koncepta: Pridelaj čim manj odpadkov, kot je mogoče!  

DSC_0527

V RCERO je načrtovana predelava mešanih in komunalnih odpadkov za 37 občin. Za zdaj pa nekatere centra še se ne uporabljajo. Foto: Andreja Basle.