Prispevki

Water is our shared responsibility

Circular Change is a supporter of the International Bled Water Festival 2017

Smart management of water resources is a key part of the circular economy of the future. Slovenia has an abundance of water bodies and is famous for the quality of its drinking water. However, it cannot avoid facing the challenges of the new century, such as unsustainable usage of water, protecting natural heritage and optimizing the supply of drinking water by using digital technologies.
Ladeja Godina Košir represented Circular Change, a supporter of the International Bled Water Festival taking place on the June 15, 2017 as one of the participants of the round table, titled “Responsible towards water”. Speakers, coming from Austria, Croatia and Slovenia presented exciting new initiatives and best practices for preserving and maintaining water bodies, for example, preserving biodiversity, reducing the use of plastic bottles, collecting and analysing big data. Availability of water for all citizens is also a challenge of the future and public utilities in the region. Overuse of water is another problem that will need to be solves, agreed the participants and as Ladeja said “we need to use less and do more with what we have”. Circular economy can offer a systemic approach to managing water sources and offer new innovative approaches for preserving rivers and lakes. This is why Circular Change will continue supporting initiatives that can improve the quality of our water.

 

Eko dežela: Dolgoročna alternativa za preživetje človeštva

Junij 2017, mesečnik Lupa

Dolgoročna alternativa za preživetje človeštva

Pri udejanjanju koncepta krožnega gospodarstva človeštvo čakajo številni izzivi – začenši pri spremembi miselnosti, veliko pa bo treba narediti tudi pri ekonomiki njegovega delovanja. V tem trenutku se to najbolj kaže pri zagotavljanju ekonomičnosti recikliranja odpadkov.

 

V mesečniku Lupa podrobneje predstavijo krožno gorpodarstvo

Mesečnik Lupa o krožnem gospodarstvu

 

Revija Lupa je mesečnik portala Eko dežela. Portal ponuja zanimivosti, razvedrila in poučnosti širokemu krogu bralcev, ki jih zanimajo aktualne in zanimive tematike. V mesečniku pa posamezne tematike podrobneje razdelajo in jih predstavijo na razumljiv in poljuden način.

Komunaliada 2017

33. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije

­Komunaliada 2017 v Krškem

Udeležuje se ga 65 komunalnih podjetij z blizu 3 tisoč zaposlenimi.

To je dogodek, kjer se prvi dan srečujemo s strokovnimi problemi in poskusi koraka naprej, drugi dan pa potekajo športna in delovna tekmovanja, ki pomenijo nadaljnji razvoj sodelovanja in dobrega vzdušja.

Posvet

Letošnja Komunaliada je bila posebna po tem, da so bili na enem mestu zbrani predstavniki države, lokalne skupnosti in komunalnih podjetij, zato je bila priložnost za izmenjavo mnenj, težav in praks na skupnih področjih.

Osrednje teme so bile komunalna infrastruktura in evropska sredstva, krožno gospodarstvo in zapis pravice do pitne vode v Ustavo, torej kako to pravico udejanjiti v praksi, da ne bo samo črka na papirju, je dejal direktor Kostaka Miljenko Muha.

Na posvetu so med drugim sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič, krški župan mag. Miran Stanko, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, direktorica Direktorata za okolje pri MOP mag. Tanja Bolte, direktor Direktorata za vode in investicije pri MOP Leon Behin, predstavniki Zbornice komunalnega gospodarstva in nekaterih komunalnih podjetij in župani.

Komunaliada 2017Moderatorka razprave je bila mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica Circular Change, dogodek pa povezovala Bernarda Žarn.

»Želeli smo izpostaviti trajnostni razvoj oz. t. i. Krožno gospodarstvo. Komunalna podjetja so majhen segment v krožnem gospodarstvu, ki se pojavi na začetku in na koncu. Ustvariti moramo pogoje, recimo dobavo vode, na koncu pa pospraviti stvari, ki jih je nujno treba. To pomeni, da moramo skupaj z gospodarstvom iskati inovacije, na kakšen način bomo tisto, kar smo izkoristili, zdaj pa bi zavrgli, uporabili še enkrat, da bomo ohranili čim več naravnih virov, ki so omejeni,« je pojasnil Muha.
Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo.

Drugi del posveta je bil namenjen zapisu pravice do pitne vode.
»Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo. Zdi se nam, da gre spet za klasični slovenski problem, ko je forma pomembnejša od vsebine,« opozarja Muha. Sogovorniki so se strinjali, da je voda pomembna dobrina, ki mora biti zaščitena, vseeno pa so večinoma zapis pravice do pitne vode v ustavo videli kot posledico strahu pred podeljevanjem koncesij za pitno vodo. Cilj zapisa pravice do pitne vode je bil zaščita vode, da ne postane tržno blago, težava pa se pojavlja pri zapisu, da oskrbo s pitno izvaja država preko lokalnih skupnosti neposredno. Na tem mestu se pojavlja nevarnost različnega tolmačenja glede tega, kdo naj bi oskrbo s pitno vodo pravzaprav izvajal – država občina ali javna podjetja.

Nagrade

V sklepnem delu strokovnega posveta je Zbornica komunalnega gospodarstva podelila priznanja in nagrado.
Priznanja so prejeli:

Komunalnostanovanjsko podjetje Hrastnik,
Komunala Ilirska Bistrica,
Komunalnostanovanjsko podjetje Litija
Dinos d. d.,
Komunala Sevnica,

Jože Leskovar iz podjetja Kostak kot posameznik.
Nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva je prejelo podjetje Marjetica Koper.
Posvetu je sledilo odprtje razstave komunalne opreme na stadionu Matije Gubca, kjer se je predstavilo 26 razstavljavcev.
Istočasno so se, razen druženja, odvijale športne aktivnosti ter tekmovanja v tako imenovanih delovnih MILJENKO MUHA: disciplinah.
Delovne discipline so odvoz smeti, kanalizacija, organizacija cvetja ter postavitev vodovoda.

Skupna zmaga športnih in delovnih tekmovanj je ostala doma, v podjetju Kostak, drugo mesto je zasedlo podjetje Mariborski vodovod, tretje pa podjetje Nigrad.

Janez Potočnik med svetovnimi voditelji prehoda v krožno gospodarstvo

Helsinki, 5. junij

Danes se je v finski prestolnici začel Svetovni forum krožnega gospodarstva 2017. Na slavnostni otvoritvi je imel uvodni govor dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire UNEP, nekdanji evropski komisar za okolje in svetovno priznani strokovnjak za krožno gospodarstvo. Prav Potočnik je kot evropski komisar osnoval prvi sveženj ukrepov za spodbujanje prehoda v krožno gospdoarstvo, ki so ga že tedaj začele izvajati najbolj napredne članice EU, Evropska komisija pa ga je v malce spremenjeni obliki sprejela v naslednjem mandatu, decembra 2015.

Potočnik se je v svojem uvodnem nastopu zahvalil Finski za organizacijo tako odmevnega srečanja, ki utrjuje zavedanje o tem, da je prehod v krožno gospodarstvo izziv sedanjosti. Priznal je, da bi pred tremi leti, ko je kot evropski komisar zagovarjal prvi sveženj ukrepiv za prehod v krožno gospdoarstvo, ne mogel verjeti, da bo  krožna tranzicija dosegla tako moćno zavedanje in vključenost. Pozval je k voditeljstvu k bolj umnemu upralvjanju z viri, saj je čas za ukrepanje že zdavnaj tu.

Dvodnevno srečanje, ki je v Helsinkih zbralo več kot 1500 udeležencev iz celega sveta, organizira finski inovacijski sklad SITRA. Srečanje  se odvija v dneh, ko Finska praznuje 100-letnico svoje nedovisnosti , in poteka v kongresnem centru Finlandia, zgradbe velikega finskega arhitekta Alvarja Aalta, ki je ob svojem odprtju leta 1975 gostilo zgodovinso srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Na Forumu, ki je namenjen spoznavanju, načrtovanju in povezovanju globalnih, nacionalnih in lokalnih procesov transformacije v krožno gospodarstvo, sodeluje tudi delegacija Republike Slovenije, pod vodstvom Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije in vodje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije.

Program konference je objavljen TUKAJ, predstavitveni video konference pa TUKAJ.

Ogled foruma je možen v živo na tej povezavi. Posnetki prenosa bodo objavljeni tudi po zaključku konference.

Janez Potočnik introductory speaker at the World Circular Economy Forum in Helsinki

Helsinki, 5th June

Today the World Circular Economy Forum 2017 opens doors in Helsinki. Honours of the introductory speech went to Janez Potočnik, the renowned Slovenian expert on the circular economy and Co-Chair of the UN Resource Panel (UNEP). Potočnik was  EC Commissioner for Environment (2010-2014) and is today Partner of SystemiQ and Chair of the Advisory Board of Circular Change.

In his opening speech Potočnik called for more decisive leadership that has to put the transition towards the circular economy in action at the systemic level. In front of over 1500 attendees from around the globe he admitted he would not have believed three years ago, when as the EC Commissioner he was promoting the first package of measures for the support to the circular transition to see the process advance so much and he thanked Finland for organising the high-level event.

A two-day gathering in Helsinki is organised by the Finnish innovation fund SITRA. The Forum takes place in days when Finland celebrates its 100th anniversary and is held in Finlandia Hall, the country’s most renowned congress centre, designed by the architect Alvar Aalto, where in 1975 Helsinki host the historic meeting of the Organisation for cooperation and security in Europe (OCSE).

Please see more on the Forum here.

CC Konferenca 2. dan

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – 2nd Circular Change conference

Naslednji izziv: umestiti Slovenijo med krožne voditeljice v svetu

Naložbe v Mariboru pokazatelj razvojnega potenciala krožnega prehoda

Maribor, 12. maja 2017

Dilem ni, priložnost pa je zdaj

 

Slovenija ima veliko razvojno priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, s čimer se lahko pridruži vodilni skupini najbolj razvitih evropskih držav, ki na tem področju že dosegajo zavidljive rezultate. Ta priložnost izhaja iz njenih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, geostrateških in naravnih danosti. Še dodatno jo krepi iskanje odgovorov po vsem svetu na razmere globalne absolutne redkosti virov ob naraščajočem številu prebivalstva, ki že danes močno spreminja pogoje gospodarjenja v domala vseh gospodarskih panogah. Spodbujajo pa jo tudi usmeritve EU v krožno gospodarstvo, ki postaja ključni vidik evropske konkurenčnosti. Tak je najpomembnejši sklep udeležencev 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, ki ga je v svojem nastopu poudaril tudi premier Miro Cerar.

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv.

“Maribor kot regijsko središče prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce,” je poudaril župan Mesten občine Maribor Andrej Fištravec. “Dilem ni, priložnost pa je zdaj,”, pa je srednji govor na dogodku povzel nekdanji evropski komisar za okolje  ter sopredsedujoči mednarodnemu panelu za naravne vire (IRP) pri Združenih narodih in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change dr. Janez Potočnik.

 

Vizija Vlade RS: zasidrati Slovenijo kot krožno voditeljico na svetovnem zemljevidu

Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.

V sklepnem govoru dvodnevnega srečanja je v Mariboru je Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar kot častni pokrovitelj 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change poudaril, da konferenco vidi kot edinstveno priložnost, da se Slovenija predstavi kot ambiciozna država, ki si je zadala, da bo stala ob boku svetovnim zelenim voditeljicam. “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo,” je poudaril premier Cerar. “Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati.” Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, kot jih je poimenoval, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.

 

Ključni poudarki dvodnevnega mednarodnega srečanja v dveh slovenskih krožnih mestih

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv

Dvodnevni dogodek v organizaciji povezovalne platforme Circular Change se je v petek iz Ljubljane preselil v mariborski hotel Habakuk. Srečanje je rezultat več kot 50 vsebinskih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. V vlogo so-organizatorja današnjega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

Skupaj z Godino Koširjevo so konferenco sta drugi dan konference odprli župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Nj. e. Paolo Trichilo, Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in državni sekretar Tadej Slapnik.

Državni sekretar Tadej Slapnik

Udeleženci so najprej prisluhnili dvema uvodničarjema. Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v svojem govoru izpostavil sistemske vidike krožne tranzicije. V uvodnem temeljitem premisleku o velikem pospešku, ki ga človeštvo doživlja v 20. in 21. stoletju, in ki vodi do vse težje obvladljivih civilizacijskih neskladij, ki vse bolj ogrožajo možnosti za trajnostno bivanje na (pre)naseljenem planetu, se je nekdanji evropski komisar za okolje osredotočil na izzive Evropske unije ter orisal sodobne izzive za voditelje, ki jih neizogibno potrebujemo za izhod iz sedanjega položaja. Poudaril je zavedanje, da smo vsi skupaj šele na “začetku začetka”, zato so potrebne velike odločitve za prehod v nov ekonomski sistem. Obenem pa izostril vprašanje časovne razsežnosti reševanja trajnostnih izzivov z zavrnitvijo logike prenekaterih, da gre za vprašanja, namenjena prihodnosti. “Vsem tem sporočam, da je ta prihodnost prišla in se imenuje sedanjost,” je svoj nastop sklenil Potočnik.

Potočnik je bil prvi komisar, ki je pripravil obsežni paket ukrepov za spodbudo prehoda v krožno gospodarstvo, ki je bil v nekoliko prilagojeni obliki naposled sprejet konec leta 2015.

Giulio Bonazzi, Aquafil

Predsednik upravnega odbora in direktor Aquafila Giulio Bonazzi pa je prek izjemne osebne izkušnje družbeno odgovornega družinskega podjetnika in vizonarja izpričal izjemen zgled krožne preobrazbe poslovne skupine s sedežem v mestecu Arco v avtonomni pokrajini Trento v Italiji. Družba, ki deluje na treh kontinentih, je svojo intenzivno pot preobrazbe začela sistematično izvajati pred 11 leti. Med drugim so edinstven krožni poslovni model, ki omogoča ponovno uporabo najlona 6 iz ribiških mrež in rabljenih preprog, ki jih zbirajo po vsem svetu in iz njih po lastni, zaščiteni metodi spet pridelajo to sestavino, zasnovali prav v obratu tega podjetja v Sloveniji, ki ga vodi tržaški gospodarstvenik Edi Kraus. Zdaj ta model prenašajo tudi v druge svoje obrate.

 

Pozicioniranje Slovenije kot države voditeljice v krožni tranziciji

Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je predstavil Globalno pobudo tega globalnega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere umeščajo našo državo kot eno najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado Circulars, namenjene krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklusu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu. Turos je med slovenskimi podjetji izrecno izpostavil Valtex. V prvem letu je to nagrado prejel Janez Potočnik. Pojasnil je tudi velik pomen, ki ga imajo za prehod v krožno gospodarstvo povezovalne platforme, kakršna postaja tudi njihova pobuda, ter pri tem izrecno pohvalil sodelovanje s platformo Circular Change. V sklepnem nastopu na konferenci je premier Miro Cerar potrdil, da je Slovenija na dobri poti in sprejel izziv ter na ta način Slovenijo umestil med najbolj ambiciozne evropske države na poti v krožno gospodarstvo.

 

Maribor kot krožno mesto

V nadaljevanju petkovega sporeda so se udeleženci posvetili Mariboru kot krožnemu mestu in podrobneje spoznali načrte za uresničitev njegove obsežne preobrazbe, ki jo združuje projekt Wcycle.

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

Igor Kos z mestne občine je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja.

“MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom,” je na konferenci poudaril župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

 “V okviru tega projekta smo skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Skozi sinergije izvedbe projektov bomo tako zagotavljali optimalno izrabo vseh snovnih virov v mestu, krajšali materialne poti in oblikovali nove produkte, tako pa tudi ustvarili nova trajna zelena delovna mesta. Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predamo regijo v boljšem stanju kot je danes.”

Obenem kaže razumeti dobro udeležbo predstavnikov EBRDja, Astrid Motta in Davorja Inđića v obeh omizjih drugega dne kot izrecno znamenje zanimanja za razvojne naložbe v Maribor.

Slovenije kot države voditeljica v krožni tranziciji.

“Druga mednarodna konferenca o krožnem prehodu zagotovo predstavila tisto prst, v kateri lahko “krožna semena” vzklijejo v trajnostne rešitve,” je ob zaključku poudarila programska direktorica Ladeja Godina Košir. “Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, zato je odločitev, da se izkaže kot država voditeljica za temeljito krožno tranzicijo, prava za njeno prihodnost. Tako lahko svoje prednosti pretvorimo v voditeljstvo in s tem v državo priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko delimo z drugimi.”

 

www.circularchange.com

 

>>> Svet kapitala: Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu
>>> SiolNET: Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo
>>> SiolNET: Janez Potočnik v Davosu prejel prestižno nagrado

 

2nd Circular Change Conference opens doors

Today, the 2nd Circular Change Conference opens doors to over 500 participants at Ljubljana Castle Ljubljana, who will initiate a unique two-day journey through learning experiences and insights into the transformational challenges across different industries, arising from the transition to the circular economy. The second conference day is taking place in Maribor (Hotel Habakuk).

“Under the sponsorship of the Prime Minister of the Slovenian Government Dr Miro Cerar, the 2nd International Circular Economy Conference is the perfect ground for selecting those “circular seeds” that can grow into sustainable solutions,” says the programme director Ladeja Godina Košir, Executive Director of Circular Change Platform before the beginning of the conference.

“Slovenia with the advantage of size (2 million population and the territory of 20.273 km²), though a significant economic complexity and privileged social cohesion, can offer itself as a pilot country for the deepest absorption of circular transition and become both a field of business opportunities and lessons to be learned and shared,” explains Godina Košir.

The conference participants, guided by over 30 speakers, internationally renowned leaders and co-creators of the circular transition will explore the systemic approach by tapping into circular economy platforms at local, urban, regional and international levels. They will learn about collaboration as a precondition for success in the context of circular business models and will dedicate to the evolution of circular cities.

First conference day in Ljubljana

The conference will begin with the panel consisted of some of the most outstanding protagonists who will bring up case studies from the successful circular business transformation.

Panel discussion and debate with the audience moderated by Sergio Ferraris, Scientific journalist, Materia Rinnovabile – Renewable Matter

These are: Matej Šuštaršič from the Institute for pulp and paper, Michele Posocco from Favini, Melanie Seier Larsen from BCG and Markus Laubscher of Philips.

The introductory keynote speaker is Christiaan Kraaijenhagen, a Dutch circular economy expert and the author of a book “Circular Business”, which offers a practical 10-step approach for professionals in small, medium-sized and large organisations on how to initiate, lead and execute a circular transformation from pilot to circular businesses.

Kraaijenhagen is the founder and innovation strategist at Innoboost. He believes that the best way to innovate is to improve your customer’s experience. “Our drive is to leave people and planet better than we found them.”

Iain Gulland, CEO of Zero Waste Scotland, the winner of the Circulars Awards 2017: “Scotland as a circular country”, will introduce the afternoon workshop session.

“We will engage into the new narrative through case studies as the most appropriate learning and knowledge-transfer method, together with accomplished circular pioneers. Last but not least, we will discuss the effects and opportunities deriving from the ongoing disruption of conventional business schemes, seeing new roles for public-private partnerships, procurement, taxation and financial institutions,” concludes Godina Košir.

2nd Circular Change Conference by the numbers

Miro Cerar, Ladeja Godina Košir, Maja Makovec Brenčič and Tadej Slapnik

Over 30 circular economy thought leaders on the stage will guide more than 500 participants from 10 countries through the two-day programme, which is a result of partnerships with over 50 international circular change makers.

The co-organiser of the second day, “Partnership for a green economy“, which is coordinated by State Secretary Tadej Slapnik at the Office of the Prime Minister of Slovenia, connects several ministries of the Slovenian Government with external stakeholders. Among others, there are also: Embassies of Italy and the Netherlands to Slovenia, ITA-Ice office in Ljubljana, AmCham Slovenia, The World Economic Forum, EBRD, Philips, Intesa Sanpaolo Bank, The Boston Consulting Group, The Circular Valley, Sava Insurance, Pošta Slovenije and many others, who will engage in a 2-day dialogue, which will evolve across two Slovenian circular cities, Ljubljana and Maribor, with both municipalities actively participating in the event’s programme.

Attila Turos, World Economic Forum – Circular Economy Initiative, The Circular Economy Awards

The second day in Maribor

The highlight of the second day of the event is the awaited presentation of the Accelerating the Circular Economy Initiative by Attila Turos of The World Economic Forum. As a result of the partnership with this prestigious global business club, Slovenia is recognised as a partner and a reference country of this global initiative for the circular economy – PACE Hub Europe.

Introducing the Circular Triangle

Authors: Ladeja Godina Košir and Jurij Giacomelli

Copyright: Circular Change, Giacomelli Media Ltd, 2017. All rights reserved.

Circular transitioning: a multi-layer systemic transformation

Introducing the Circular Triangle

 

Nothing stays the same. Technological, economic, social, and environmental changes are more intense and more interrelated than ever before.

How do individuals adapt their lifestyles as consumers in the new reality? What challenges do companies face in the course of the transformation of their business models in order to gain competitive advantages in re-shaping business conditions? What kinds of solutions are being developed within cities, regions, and countries? What are the characteristics of the disruption financial institutions are facing, and how can they redefine their transformative roles as indispensable supporting pillars of economic and social dynamics? And finally, who are the leaders that can drive systemic changes towards the circular era?

The Circular Economy, a systemic concept that loops production and consumption cycles in order to regenerate, not waste, natural resources, promises significant economic, societal and environmental benefits. The economic benefit alone, according to the WEF, is estimated to represent a $4.5 trillion GDP opportunity by 20301. The intention of the international community to move to a circular economy by 2030 is reflected in the UN’s Sustainable Development Goals. The European Commission issued the Circular Economy Package2 of regulatory measures and incentives in December 2015, having recognised the circular economy as one of the main means of improving Europe’s competitiveness, as well as its social and environmental cohesion. These approaches are centered on a systemic shift in a vast range of interrelated domains, including sustainable production and consumption, economic growth, climate action, and sustainable cities and communities, to name but a few. These can all progress through the adoption of circular economy principles.

Transitioning towards a circular economy, however, requires a system-level transformation at local, national and international levels. No single government, organisation or business can accomplish this change alone. Public and private sector stakeholders must work together towards a common “circular” vision in order to transform production, manufacturing and consumption systems and patterns through a process of joint and continuous experimentation, learning, adaptation and scaling of efforts.

This complex transitioning process sets transformational challenges to very different organisations: governments, municipalities and other public authorities and regulators; large corporations and small- and medium-sized companies; financial institutions such as banks or insurance companies; social enterprises and non-governmental bodies; institutions of public or private education and scientific research centres and institutes; health organisations; and religious institutions.

The circular transition, however, confronts us all: as humans, as individuals and family members, and as contributors, decision-makers and consumers in different contexts. We are all challenged to re-assess our values and preferences in terms of our choices related to our own personal development: as consumers; as members of families or households; as professionals contributing to the success of the organisations in which we work; as citizens, voters and taxpayers; and finally, as creative and critical members of civil society, contributing to any form of its constant and unpredictable dynamics. These challenges create a context of cultural change. Indeed, the circular transition, as a shift in the economic and social system, embraces all these aspects, and opens a whole new field of exploration of transformational leadership in each and every one of us.

The circular change process: a coordinated effort between three heterogeneous social fields

The Circular Change Platform is a stakeholder engagement initiative, which enables all the players taking part in the transition process to interact with each other, share knowledge and experience, and engage in shared circular endeavours. We understand the challenge of circular transitioning not only as a multi-level process, but also as a coordinated effort happening in three heterogeneous but interrelated social fields.

Systemic change is happening in a form of a multi-layer systemic transition, in which absolute scarcity of resources, defining their availability, their suitability for reuse compared to primary extraction, and their relative economic value, is taken as a focal issue at both the aggregate and global levels. In such a context technological change and demographics act as key drivers of change. While demographics, relative to the absolute availability of resources, redefines the limits of human civilisation on Earth, technological progress increases the possibilities of a successful balance in the sustainability of the global ecosystem. The challenge is in the re-design and implementation of ever more efficient societal models of production, consumption and interaction. In this transition, governing technological discontinuities, education, regulatory issues and taxation, as well as supply-side economic policies and incentives, become crucial instruments for managing systemic change at a global level. From the perspective of this systemic change, the circular economy represents a seismic shift into a new economic and social system.

At the level of single organisations, circular change assumes the nature of a corporate transformation towards innovative and more sustainable circular business models. This transition takes place at the micro-level: in organisations and productive units, that is, in enterprises. A business model transformation towards circular principles en masse sets large and small companies, even entire industries, on the path of challenging journeys of exploration, experimentation and continuous learning. In order to succeed, companies need to dig deeply into their purpose and must equip themselves with specific competencies before their departure. On the way they must undertake a multi-stakeholder approach of collaboration and experimentation. Mastering these prerequisites for circular innovation will distinguish future leaders from followers.

Corporate circular transformation inevitably interacts with the needs and preferences of consumers, individuals and households. And, equally, it is tied to the values and capabilities of the employees in the organisations and in the organisations up- and downstream in the newly composed value chains.

Circular change stands for the world of collaboration and opportunities

European GDP could increase by as many as 7 percentage points by 2030 (relative to “business as usual” development). The EU has granted €650 million, and opened up its Horizon 2020 fund of €24 billion, to circular economy projects. More than 170,000 jobs could be created in the EU by 2035 by implementing the circular economy. This is promising ground in which to invest our attention and resources. At the 2nd Circular Change Conference we are aiming to bring together concrete opportunities to drive circular endeavours further in all three dimensions of the circular transition.

The individual human being is in the centre of the third fundamental aspect of the circular transition, in which every one of us participates as a bearer of labour, intellectual property and numerous other capabilities, as well as being a consumer.
We cannot imagine the circular transition being achievable without recognising and actively dealing with cultural change. The reinforcement of knowledge, of sustainability-related values, and of the corresponding narrative enables the development of a culture of participation and sharing, in which people strive, not to win a zero-, or even a negative-sum game, but to develop abilities to collaborate and contribute to new value creation.

As the circular triangle in Picture 1 suggests, the circular transition entails three fundamental aspects of change: systemic, organisational and cultural3.

Circular Triangle

Picture 1: The three fundamental aspects of the circular transition

 

The qualities of collaboration, experimentation and learning: phenomena of circular culture

In our efforts to sustain circular transition at all levels, we aim to present these three aspects of the circular transition. We explore the systemic approach by tapping into the circular economy framework at the local, urban, regional and international levels. We examine the phenomenon of collaboration in the context of circular business models, and we engage with the new narrative through the lessons of case studies, together with the most accomplished circular pioneers. Last but not least, we discuss the effects and opportunities deriving from the ongoing disruption of conventional business schemes, envisioning new roles for all the participants in this compelling transition process.

The ability to master the qualities of collaboration, experimentation and learning will define the leaders of this historic trajectory. Are you with us?

 

1 Platform for Accelerating the Circular Economy, concept document developed in collaboration with Accenture, World Economic Forum, January 2017.

2 See here for more: http://ec.europa.eu/environment/circular-economy/index_en.htm 

3 Concept and scheme is the intellectual property of Gm, Circular Change

Krožno gospodarstvo v Svetu kapitala

Intervju z voditeljico platforme Circular Change: Ladeja Godina Košir

Cilj je povečati kolač za vse

Poslovni tednik Svet kapitala, 5. maja 2017

besedilo: Uroš Urbas

 

Ne, ne gre za strašenje okoljevarstvenikov z grožnjami, proti katerim ni rešitev. Gre za iskanje poslovnih modelov, ki omogočajo, da vire v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje in tako krepimo konkurenčnost. e želimo sedanje, linearne modele preoblikovati v krožne, se s tem odpre polje novih povezovanj in poslovnih sodelovanj.

VESTE, KAKO ATLANTIS OGREVA VODO V SVOJIH BAZENIH?

Primer: Ste vedeli, kako zadnjih nekaj let v Atlantisu v ljubljanskem BTC ogrevajo vodo v bazenih? V njihovi soseski je podjetje Julon Aquafil, eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev najlona. Pri proizvodnji tega materiala nastaja toplotna energija v obliki vroče vode, ki je za podjetje odvečna energija. Najenostavneje bi jo bilo zavreči. A v Aquafilu in Atlantisu so konec leta 2015 uvedli sodelovanje tako, da so potegnili nekaj sto metrov cevi do Atlantisa in omogočili ogrevanje bazenske vode.

Aquafil ne dela več najlona iz nafte, temveč iz zavrženih ribiških mrež, preprog in drugih odpadkov iz najlona, ki jih v posebej razvitem krožnem tehnološkem ciklu ponovno uporabi. S tem korakom so začeli vstopati tudi v povsem nova poslovna partnerstva – na primer z londonskim živalskim vrtom ali ribiči na Filipinih. V Sloveniji namreč natanko leto dni deluje zasebna iniciativa Circular Change (Krožna sprememba), povezovalna platforma, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo (www.circularchange.com). Idejna vodja je Ladeja Godina Košir, predsednik posvetovalnega odbora pa nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Prihodnji teden, 11. in 12. maja, organizirajo dvodnevno konferenco, v četrtek v Ljubljani in v petek v sodelovanju z vladnim partnerstvom za zeleno gospodarstvo v Mariboru. Cilj konference je predstavitev domačih in mednarodnih primerov dobre prakse krožnega gospodarstva ter vključitev Slovenije v iniciativo Svetovnega gospodarskega foruma. Osrednji govornik prvega dne bo nizozemski svetovalec Christiaan Kraaijenhagen, inovacijski strateg v podjetju Innoboost, pred tem pa zaposlen v Philipsu in jeklarskem podjetju Tata Steel ter avtor knjige 10 korakov do krožnih poslovnih modelov.

Kaj se dogaja z življenjskimi cikli izdelkov

Z voditeljico platforme Circular Change Ladejo Godina Košir smo spregovorili o ambiciji, da Slovenija postane odskočna deska za regijo, ki bi poleg sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije vključevala še Češko in Slovaško, pri vpeljevanju krožnega gospodarstva kot sistemske spremembe.

Kakšne priložnosti ponuja krožno gospodarstvo prebivalcem, mestom, podjetjem in državi?

»Ker so viri omejeni, ker njihove cene nihajo, ker je Evropa uvozno odvisna od virov, moramo za doseganje veje konkurenčnosti obvladovati tveganja in stroške materialov in energentov, če želimo, da vrednost dela ne bo še naprej upadala. Ko enkrat nekaj kupimo, je zato oportuno, da uporabljene materiale čim večkrat uporabimo. Še pred tem pa se lahko vprašamo, kaj bomo proizvedli, zakaj in kako. Na način, da bo izdelek mogoče čim dlje vzdrževati, popravljati, obnavljati, nadgrajevati in šele isto na koncu reciklirati, namreč bistveno določimo njegovo usodo, v kateri je lahko manj ali pa ve priložnosti za ponovno uporabo in pretvorbo snovi in energentov, ki jih vsebuje. To je ekonomski argument za krožno gospodarstvo.«

Velja to za manjše, obrtne delavnice ali tudi za veja podjetja?

»Poglejmo primer multinacionalke Philips: izdeluje aparate za magnetno resonanco, ki vsebujejo veliko dragih elementov. Ob prodaji se s kupcem dogovorijo za ponoven prevzem stroja, ko se mu bo iztekla življenjska doba. Vendar temu ne sledi reciklaža, temveč prenova in nadgradnja aparata – tako programske kot strojne opreme. Philips ima tovarno, namenjeno izključno predelavi rabljenih aparatur: celotno napravo za magnetno resonanco razgradijo, očistijo, obnovijo in ponovno prodajo. Kdo so kupci? Najbolj razvite zasebne klinike v razvitih državah. Philips tako isti izdelek proda dvakrat, stroški pa so pri tem mnogo nižji, kot bi bili za izdelavo novega aparata. Dobiček je torej večji.«

Kakšne priložnosti Sloveniji prinaša platforma Circular Change?

»Naš osrednji namen je prepoznavanje, vključevanje, povezovanje in izobraževanje deležnikov, ki vstopajo v nove, krožne modele sodelovanja. Ker gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za sistemsko spremembo, je ta možna, če soustvarjajo podjetja, lokalne skupnosti, mesta, izobraževalne institucije, raziskovalci, nevladne organizacije in seveda vlada. Cilj takšnega sodelovanja je povečati skupni kolač za vse. Iščemo nove rešitve, inovacijske preboje.«

Kako doseči, da imajo vsi partnerji nekaj od sodelovanja?

»Najprej je treba znati izraziti lastno zgodbo, izziv, interes. Na tej točki se lahko začne povezovanje brez fige v žepu. Voditeljstvo in pogum za učenje sta nujni sestavini uspeha. Lani smo s partnerji v domačem in mednarodnem prostoru soustvarili več kot 70 dogodkov. Utrdili smo sodelovanje s fundacijo Ellen MacArthur, največjo globalno fundacijo za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, v program katere se je vključila tudi Slovenija. Vabljeni smo v iniciative Svetovnega gospodarskega foruma, kot govorci smo bili udeleženi pri postavljanju evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju. Smo glasniki krožnega gospodarstva in nekakšna ‘krožna gospodarska diplomacija’, ki v svetovnem merilu krepi prepoznavnost Slovenije kot referenčne zelene države v digitalni Evropi.«

Želimo preiti od besed k akciji.

Čemu je namenjena konferenca?

»Želimo preiti od besed k akciji. K prepoznavanju zelo konkretnih priložnosti in sooblikovanju projektov, ki temeljijo na povezovanju med podjetji, institucijami, državami in mesti. Podjetjem predstavljamo partnerje in iniciative, s katerimi se lahko povežejo in razvijejo sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni. Primarna naloga platforme je, da povezujemo potenciale za nove, inovativne krožne razvojne posle, izobražujemo in usposabljamo ter omogočamo pretok znanja.«

Kako je s primeri dobre prakse?

»Platforma Circular Change je lahko uspešna, če imamo pregled nad deležniki, nad njihovimi potrebami, interesi in cilji. Tako jih lahko med seboj povezujemo. Opažamo, da nam vedno znova manjkajo konkretni opisi dobrih praks. Letos nam je denimo za nagrade the circulars, ki jih podeljuje Svetovni gospodarski forum, uspelo spodbuditi prijavo 11 slovenskih primerov. To je bil pomemben korak za prepoznavnost podjetij, Valtex je dobil tudi posebno priznanje za svoj poslovni model. Tu je mesto Maribor, ki se je povezalo s Šentiljem in Ptujem, imajo projekt WeCycle, s katerim želijo severovzhodno regijo postaviti na zemljevid krožnih evropskih regij.«

Pahorjansko vprašanje: na kateri vlak se lahko Slovenija usede z modelom krožnega gospodarstva?

»Na vlaku je že Nizozemska kot ena najbolj naprednih držav pri uveljavljanju krožnega gospodarstva. Ob predsedovanju EU v prvi polovici preteklega leta so se pozicionirali kot ‘Netherland as a Circular Hotspot’. Predstavili so najboljše prakse, objavili dokument na to temo. Okrepili so sporočilo članicam EU, da krožno gospodarstvo prinaša nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje okolja in razvoj novih poslovnih priložnosti. Poleg nizozemske lokomotive je lani prispelo vprašanje predstavnikov Svetovnega gospodarskega foruma, ali znamo postati odskočna deska za spodbujanje prehoda regije v krožno gospodarstvo. Če te vloge ne bo prevzela Slovenija, jo bo zagotovo z veseljem posvojila katera druga država v regiji. Ambicija naše platforme je, da v sodelovanju z različnimi deležniki, predvsem pa v spoju gospodarstva in vlade, spodbudimo inovacijski potencial, uporabo znanja in izkušenj, ki jih v tem prostoru imamo, ter na tej podlagi soustvarjamo v smeri veje mednarodne konkurenčnosti in krepitve kakovosti življenja nas vseh. Slovenija je lahko ‘vzorno igrišče’ za akterje krožnega gospodarstva.«

V poslovnem tedniku Svet kapitala, 5. maja 2017, intervju z Ladejo Godina Košir

Vir

 

 

Circular Change joins the Circular Economy Club

The Circular Economy Club spurs collaboration

Together we can have a higher impact

Circular Economy Club is the international non-profit network of circular economy professionals and organisations. The club has over 2,600 members from individual enthusiasts about the circular economy to professionals applying it every day, companies, NGOs, and startups.

Circular Economy Club Founder, Anna Tarí, welcomes the latest member of the club:

“This is a clear sign of how greatly the circular economy is evolving, and we are delighted to welcome Circular Change as a strong member that shares CEC’s mission of building partnerships and spurring collaborations, because together we can have a higher impact”.

 

We believe that collaboration is key to make the world circular.

 

Ladeja Godina Košir, Leader and Executive Director of Circular Change, believes that a circular economy is possible through cooperation and connectivity and outlines the reasons for joining the club:

“We strongly believe in the power of networking and collaboration. Therefore we are willing to share and exchange our knowledge, expertise, and lessons learned on our “circular journey” with other members of the Circular Economy Club. Our story is based on passion, enthusiasm and inclusive leadership. That is what we have recognised as the essence of the Circular Economy Club team and we are looking forward to join forces and focus on the circular transition together.”