Prispevki

Eko dežela: Dolgoročna alternativa za preživetje človeštva

Junij 2017, mesečnik Lupa

Dolgoročna alternativa za preživetje človeštva

Pri udejanjanju koncepta krožnega gospodarstva človeštvo čakajo številni izzivi – začenši pri spremembi miselnosti, veliko pa bo treba narediti tudi pri ekonomiki njegovega delovanja. V tem trenutku se to najbolj kaže pri zagotavljanju ekonomičnosti recikliranja odpadkov.

 

V mesečniku Lupa podrobneje predstavijo krožno gorpodarstvo

Mesečnik Lupa o krožnem gospodarstvu

 

Revija Lupa je mesečnik portala Eko dežela. Portal ponuja zanimivosti, razvedrila in poučnosti širokemu krogu bralcev, ki jih zanimajo aktualne in zanimive tematike. V mesečniku pa posamezne tematike podrobneje razdelajo in jih predstavijo na razumljiv in poljuden način.

Slovenski razvojni izziv: prehod v inovacijsko družbo (II)

Ključna področja krožnega prehoda

Slovenski razvojni izziv je prehod v inovacijsko družbo, ki bo omogočila tak radikalen prehod prek preobrazbe poslovnih modelov na vodilnih gospodarskih področjih.

Katere so prednostne dejavnosti krožnega prehoda?

Glede na prej izpostavljene zunanje dejavnike in notranje danosti to zadeva najprej področje mobilnosti, torej transport in logistiko v najširšem pomenu besede. Kako bo Slovenija postala trajnostno logistično središče in vozlišče v regionalnem in vseevropskem smislu?

– Izprašujmo naprej: kaj to pomeni za razvoj cestnega omrežja, železnice, letališč, pristanišča?
– Je lahko drugi tir zanimiv za sosednjo Italijo kot sovlagateljico, ali bomo še naprej vztrajali na podmeni tekmovanja med severnojadranskimi lukami?
– Kako lahko obvladamo onesnaževanje in spodbudimo najprimernejšo prevozno infrastrukturo ter energetsko rabo?

Z energetskega in širšega družbenega vidika je TEŠ 6 zagotovo spomenik neuspehu prehoda v inovacijsko družbo v prvih dvajsetih letih neodvisnosti države.

Treba se bo radikalno preusmeriti k obnovljivim virom, temu prilagoditi upravljanje energetske infrastrukture, predvsem električnega omrežja, in razrešiti dilemo o prihodnosti jedrske elektrarne.

Vse to zahteva odločitve na državni ravni in na ravni ključnih urbanih središč. Uresničitev razvojne poti v slovenski “one thing” gre prek področja upravljanja virov in prostorskega načrtovanja ter preusmeritve gospodarskih politik: fiskalne (od obdavčenja dela k obdavčevanju nesmotrne in nezdrave (po)rabe materialov in energije) in industrijske (pametni razvoj infrastrukture, “pametna specializacija” ter razvoj potrebnih znanj in sposobnosti) k spodbudam za prehod v krožne proizvodno-porabne poslovne modele.

Področje biološkega ciklusa se dotika upravljanja gozdov in spodbud za proizvodnjo hrane doma, ki sledi načelu ničelnega kilometra in je neposredno povezana z ohranjanjem krajine in razvojem trajnostnega turizma. Prav razvoj zadnjega je v veliki meri povezan z opredelitvijo transportno-logističnega kompleksa in energetske prihodnosti.

Osrednji strateški gradnik je krožna preobrazba industrijskega sektorja, kar lahko poveča produktivnost in dodano vrednost. Železarne, ki so že danes najbolj “krožne”, farmacevtska in predelovalna industrija, segment dobaviteljev – majhnih in srednjih proizvodnih podjetij – predstavljajo ključen del gospodarstva.

Avtomobilski in gradbeni grozd, kemijska, papirna, predelovalna in druge industrije potrebujejo jasen okvir v obliki signalov in prej izpostavljenih politik. Potrebujejo predvsem povečan pritok človeškega in finančnega kapitala.

Zasnova središča znanja za krožno tranzicijo

V tem kontekstu je še bolj kot vprašanje svežega kapitala izziv postati središče znanja ter skrbno ravnati z ljudmi, ključnim virom za razvojni preobrat. Lega na kulturno-političnem prehodu je velika priložnost in tveganje obenem. Celoten izobraževalni sistem in razvoj znanosti sta ključnega pomena za izpolnitev prehoda v inovacijsko družbo.

V povečevanju kakovosti izobraževalnega sistema, ciljnega povečevanja naložb v znanost je ključ za preobrazbo države, iz katere danes pamet odhaja ali pa se zadrži kot na nekakšni periferni prestopni postaji, na poti k destinaciji znanja in inovacijskih sposobnosti. Ne nazadnje, izobraževalni sistem je polje neizogibne prenove družbenih vrednot. Na koncu bo vendarle odločal “software”, ne “hardware”, torej znanje za izkoriščanje materialnih potencialov, ne potenciali sami. In ključni prvini krožne tranzicije sta sodelovanje in razvoj sposobnosti zanj. V tem kontekstu sta digitalizacija in četrta industrijska revolucija nujni kompetenci, ne več točki razlikovanja.

Prehod v inovacijsko družbo kot politični projekt

Razvojni problem torej ni čim bolj uravnotežena alokacija prioritet in s tem resursov, ki naj pripeljejo blaginjo. Pravi izziv je prehod v inovacijsko družbo, ki naj temelji na radikalni opredelitvi za prehod v krožno gospodarstvo, prednostno naravnan na preobrazbo na štirih prej izpostavljenih področjih: logistika in transport, energetski sistem, biološki ciklus in krožna preobrazba industrijskega sektorja. Tej kaže podrediti razvoj institucij in družbenih podsistemov za zagotavljanje potrebnih virov, politik in ukrepov, ki bodo ta razvojni prehod omogočali.

Zato ugotovimo, da je prehod v inovacijsko družbo velik politični projekt: priložnost za umne in pogumne hkrati. Izpeljati ga je mogoče le s širokim zavezništvom in podporo vseh naprednih družbenih silnic. Pri tem sta ključni dve triadi vrednot. Prvo, ki vključuje resnico, pravico in znanje, dopolnjuje druga: odprtost, sodelovanje in voditeljstvo. Prva se nanaša na javni dialog, medije in novinarstvo, na sodni sistem ter izobraževanje in znanost. Druga se začne z družbenim odpiranjem in umeščanjem v osrčje Evropske unije in opredelitvijo vloge Slovenije v njej. Na naš “one thing” čakajo tudi vsi drugi partnerji.

Slovenski razvojni izziv prehoda v inovacijsko družbo lahko črpa iz zgodovinskega zgleda Irske iz 80. let, ki je izobraževanju dala prednost pred gradnjo infrastrukture in gradila na svoji zemljepisni legi ter kulturno-zgodovinskih danostih. V smislu osredotočenja so zelo uporabni zgledi Nizozemske, Danske ali Finske, ki vse spadajo med najnaprednejše evropske države na področju krožne tranzicije. Kazalec je torej obrnjen proti nam samim, tako kot se zgodi Mitchu (Billy Crystal) ob koncu pogovora o skrivnosti življenja s Curleyjem (Jack Palance) v filmu City Slickers (Mestni frajerji).

Onkraj globalne negotovosti, še ne povsem zaceljenih ran odhajajoče gospodarske krize in naraščajočih okoljsko-družbenih neravnovesij se izrisuje nova svetovna ureditev, nekakšen globalni kastni sistem. Mesto celotnih družb v njem bo v bistveni meri določeno z uspešnostjo prehoda v inovacijsko družbo v kontekstu novega, bolj vzdržnega ekonomskega sistema. Ta ne bo le trajnosten, bo tudi krožni.

Če gledamo na prihodnost z upanjem, lahko zapišemo, da smo na pragu novega humanizma. Onkraj krožnega prehoda je vendarle človek, ne računalnik ali robot. Zgodovinsko obdobje humanizma v evropski zgodovini so oblikovali močni vodje in misleci. V tem smislu se lahko zanesemo, da se zgodovina mora ponoviti.

 

 

Objavljeno na Siol.net, avtor besedila: Jurij Giacomelli, Četrtek, 4. 5. 2017; 0.01

Slovenski razvojni izziv: prehod v inovacijsko družbo (I)

Izberimo eno stvar in se je potem držimo

Razumeti, kateri razvojni problem rešujemo, predstavlja vsaj polovico rešitve.

Se spominjate filma City Slickers iz leta 1991 z Jackom Palanceom in Billyjem Crystalom v glavnih vlogah? Naslov filma, ki je nastal istega leta kot država Slovenija, bi lahko prosto prevedli v Mestni frajerji. V njem kavboj Curly (Palance) mestnemu frajerju Mitchu (Crystal) med dvotedensko gonjo goveda čez planjave ameriškega jugozahoda pojasni skrivnost življenja.

“One thing.” – “Ena stvar,” reče Curly. “Držiš se je, vse drugo ne pomeni ničesar.”

In katera je ta stvar, vpraša Mitch.

“To pa moraš ugotoviti sam.”

Posnetek tega dialoga si lahko ogledate tukaj:

Slovenska država ima po izhodu iz gospodarske krize novo priložnost, da s smelim razvojnim ciklusom ujame najrazvitejše države v Evropi. Prehod v inovacijsko družbo kljub nekaterim dobrim izhodiščem v prvih dvajsetih letih samostojnosti ni bil uspešen. Skušnjave tranzicije, otopelost družbenih institucij, pomanjkanje kolektivnih izkušenj, ideološke delitve, nemara pa tudi pomanjkljiva kulturna podstat, pomešana z zgodovinsko pogojenim refleksom po zapiranju, ter pomanjkanje prave politične volje so zagotovo med ključnimi vzroki za to. Zdaj, ko je gospodarska rast spet tu, ko se na novo izrisuje ustroj Evropske unije in se svet globalno preureja z veliko naglico, opredelitev za razvojni priključek k najrazvitejšim ni le priložnost, ampak tudi neizogibna nuja. Skupaj z Evropo in svetom se spreminja tudi naša država. In nekaj se bo zagotovo zgodilo. V Evropi in na planetu več hitrosti, koncentričnih krogov, v katerih se porazdeljujeta samobitnost in družbena blaginja, še nikoli ni bilo pomembneje biti razvojno uspešen zato, da lahko krojiš svojo usodo.

 

Objavljeno na Siol.net, avtor besedila: Jurij Giacomelli, Sreda, 3. 5. 2017; 0.01

Krožno gospodarstvo v Svetu kapitala

Intervju z voditeljico platforme Circular Change: Ladeja Godina Košir

Cilj je povečati kolač za vse

Poslovni tednik Svet kapitala, 5. maja 2017

besedilo: Uroš Urbas

 

Ne, ne gre za strašenje okoljevarstvenikov z grožnjami, proti katerim ni rešitev. Gre za iskanje poslovnih modelov, ki omogočajo, da vire v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje in tako krepimo konkurenčnost. e želimo sedanje, linearne modele preoblikovati v krožne, se s tem odpre polje novih povezovanj in poslovnih sodelovanj.

VESTE, KAKO ATLANTIS OGREVA VODO V SVOJIH BAZENIH?

Primer: Ste vedeli, kako zadnjih nekaj let v Atlantisu v ljubljanskem BTC ogrevajo vodo v bazenih? V njihovi soseski je podjetje Julon Aquafil, eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev najlona. Pri proizvodnji tega materiala nastaja toplotna energija v obliki vroče vode, ki je za podjetje odvečna energija. Najenostavneje bi jo bilo zavreči. A v Aquafilu in Atlantisu so konec leta 2015 uvedli sodelovanje tako, da so potegnili nekaj sto metrov cevi do Atlantisa in omogočili ogrevanje bazenske vode.

Aquafil ne dela več najlona iz nafte, temveč iz zavrženih ribiških mrež, preprog in drugih odpadkov iz najlona, ki jih v posebej razvitem krožnem tehnološkem ciklu ponovno uporabi. S tem korakom so začeli vstopati tudi v povsem nova poslovna partnerstva – na primer z londonskim živalskim vrtom ali ribiči na Filipinih. V Sloveniji namreč natanko leto dni deluje zasebna iniciativa Circular Change (Krožna sprememba), povezovalna platforma, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo (www.circularchange.com). Idejna vodja je Ladeja Godina Košir, predsednik posvetovalnega odbora pa nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Prihodnji teden, 11. in 12. maja, organizirajo dvodnevno konferenco, v četrtek v Ljubljani in v petek v sodelovanju z vladnim partnerstvom za zeleno gospodarstvo v Mariboru. Cilj konference je predstavitev domačih in mednarodnih primerov dobre prakse krožnega gospodarstva ter vključitev Slovenije v iniciativo Svetovnega gospodarskega foruma. Osrednji govornik prvega dne bo nizozemski svetovalec Christiaan Kraaijenhagen, inovacijski strateg v podjetju Innoboost, pred tem pa zaposlen v Philipsu in jeklarskem podjetju Tata Steel ter avtor knjige 10 korakov do krožnih poslovnih modelov.

Kaj se dogaja z življenjskimi cikli izdelkov

Z voditeljico platforme Circular Change Ladejo Godina Košir smo spregovorili o ambiciji, da Slovenija postane odskočna deska za regijo, ki bi poleg sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije vključevala še Češko in Slovaško, pri vpeljevanju krožnega gospodarstva kot sistemske spremembe.

Kakšne priložnosti ponuja krožno gospodarstvo prebivalcem, mestom, podjetjem in državi?

»Ker so viri omejeni, ker njihove cene nihajo, ker je Evropa uvozno odvisna od virov, moramo za doseganje veje konkurenčnosti obvladovati tveganja in stroške materialov in energentov, če želimo, da vrednost dela ne bo še naprej upadala. Ko enkrat nekaj kupimo, je zato oportuno, da uporabljene materiale čim večkrat uporabimo. Še pred tem pa se lahko vprašamo, kaj bomo proizvedli, zakaj in kako. Na način, da bo izdelek mogoče čim dlje vzdrževati, popravljati, obnavljati, nadgrajevati in šele isto na koncu reciklirati, namreč bistveno določimo njegovo usodo, v kateri je lahko manj ali pa ve priložnosti za ponovno uporabo in pretvorbo snovi in energentov, ki jih vsebuje. To je ekonomski argument za krožno gospodarstvo.«

Velja to za manjše, obrtne delavnice ali tudi za veja podjetja?

»Poglejmo primer multinacionalke Philips: izdeluje aparate za magnetno resonanco, ki vsebujejo veliko dragih elementov. Ob prodaji se s kupcem dogovorijo za ponoven prevzem stroja, ko se mu bo iztekla življenjska doba. Vendar temu ne sledi reciklaža, temveč prenova in nadgradnja aparata – tako programske kot strojne opreme. Philips ima tovarno, namenjeno izključno predelavi rabljenih aparatur: celotno napravo za magnetno resonanco razgradijo, očistijo, obnovijo in ponovno prodajo. Kdo so kupci? Najbolj razvite zasebne klinike v razvitih državah. Philips tako isti izdelek proda dvakrat, stroški pa so pri tem mnogo nižji, kot bi bili za izdelavo novega aparata. Dobiček je torej večji.«

Kakšne priložnosti Sloveniji prinaša platforma Circular Change?

»Naš osrednji namen je prepoznavanje, vključevanje, povezovanje in izobraževanje deležnikov, ki vstopajo v nove, krožne modele sodelovanja. Ker gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za sistemsko spremembo, je ta možna, če soustvarjajo podjetja, lokalne skupnosti, mesta, izobraževalne institucije, raziskovalci, nevladne organizacije in seveda vlada. Cilj takšnega sodelovanja je povečati skupni kolač za vse. Iščemo nove rešitve, inovacijske preboje.«

Kako doseči, da imajo vsi partnerji nekaj od sodelovanja?

»Najprej je treba znati izraziti lastno zgodbo, izziv, interes. Na tej točki se lahko začne povezovanje brez fige v žepu. Voditeljstvo in pogum za učenje sta nujni sestavini uspeha. Lani smo s partnerji v domačem in mednarodnem prostoru soustvarili več kot 70 dogodkov. Utrdili smo sodelovanje s fundacijo Ellen MacArthur, največjo globalno fundacijo za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, v program katere se je vključila tudi Slovenija. Vabljeni smo v iniciative Svetovnega gospodarskega foruma, kot govorci smo bili udeleženi pri postavljanju evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju. Smo glasniki krožnega gospodarstva in nekakšna ‘krožna gospodarska diplomacija’, ki v svetovnem merilu krepi prepoznavnost Slovenije kot referenčne zelene države v digitalni Evropi.«

Želimo preiti od besed k akciji.

Čemu je namenjena konferenca?

»Želimo preiti od besed k akciji. K prepoznavanju zelo konkretnih priložnosti in sooblikovanju projektov, ki temeljijo na povezovanju med podjetji, institucijami, državami in mesti. Podjetjem predstavljamo partnerje in iniciative, s katerimi se lahko povežejo in razvijejo sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni. Primarna naloga platforme je, da povezujemo potenciale za nove, inovativne krožne razvojne posle, izobražujemo in usposabljamo ter omogočamo pretok znanja.«

Kako je s primeri dobre prakse?

»Platforma Circular Change je lahko uspešna, če imamo pregled nad deležniki, nad njihovimi potrebami, interesi in cilji. Tako jih lahko med seboj povezujemo. Opažamo, da nam vedno znova manjkajo konkretni opisi dobrih praks. Letos nam je denimo za nagrade the circulars, ki jih podeljuje Svetovni gospodarski forum, uspelo spodbuditi prijavo 11 slovenskih primerov. To je bil pomemben korak za prepoznavnost podjetij, Valtex je dobil tudi posebno priznanje za svoj poslovni model. Tu je mesto Maribor, ki se je povezalo s Šentiljem in Ptujem, imajo projekt WeCycle, s katerim želijo severovzhodno regijo postaviti na zemljevid krožnih evropskih regij.«

Pahorjansko vprašanje: na kateri vlak se lahko Slovenija usede z modelom krožnega gospodarstva?

»Na vlaku je že Nizozemska kot ena najbolj naprednih držav pri uveljavljanju krožnega gospodarstva. Ob predsedovanju EU v prvi polovici preteklega leta so se pozicionirali kot ‘Netherland as a Circular Hotspot’. Predstavili so najboljše prakse, objavili dokument na to temo. Okrepili so sporočilo članicam EU, da krožno gospodarstvo prinaša nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje okolja in razvoj novih poslovnih priložnosti. Poleg nizozemske lokomotive je lani prispelo vprašanje predstavnikov Svetovnega gospodarskega foruma, ali znamo postati odskočna deska za spodbujanje prehoda regije v krožno gospodarstvo. Če te vloge ne bo prevzela Slovenija, jo bo zagotovo z veseljem posvojila katera druga država v regiji. Ambicija naše platforme je, da v sodelovanju z različnimi deležniki, predvsem pa v spoju gospodarstva in vlade, spodbudimo inovacijski potencial, uporabo znanja in izkušenj, ki jih v tem prostoru imamo, ter na tej podlagi soustvarjamo v smeri veje mednarodne konkurenčnosti in krepitve kakovosti življenja nas vseh. Slovenija je lahko ‘vzorno igrišče’ za akterje krožnega gospodarstva.«

V poslovnem tedniku Svet kapitala, 5. maja 2017, intervju z Ladejo Godina Košir

Vir

 

 

Robin Food: Uporabimo 99% vseh živil

Delujmo krožno

Preprečimo, da hrana postane odpadek

revija: Bodi eko, besedilo: Anja Kralj

Tretjino pridelane hrane v razvitem svetu zavržemo. Kakovost hrane  se zmanjšuje – danes je na primer v solati 63% manj vitamina B kot leta 1950.

Robin Food zajema trgovino, restavracijo, predelavo v nove produkte in kompostiranje.

Tako lahko takšna hrana v obliki izdelkov dobi novo življenje. Živila, ki jih je treba samo malo obrezati, uporabimo tudi za pripravo zdravih obrokov v restavraciji. Že zdaj uporabimo vsa živila in njihove dele, tudi olupke krompirja uporabimo za to, da naredimo fenomenalen čips.

 

 

 

Poročilo Slovenske fundacije za trajnostni razvoj – Umanotera

Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav.

V Umanoterinem poročilu so opisane izkušnje članic EU ob prehodu v zeleno

Danska

Občutljivost danske predelovalne industrije na dvig cen energentov je med najnižjimi med primerjalnimi državami in država sodi med energetsko najučinkovitejše.

Švedska

Za Slovenijo je zanimiva strategija »osvoboditev od fosilnih goriv v transportu«.

mesto Dunaj

Z zelenim javnim naročanjem in svetovanjem podjetjem so brez bistvenih dodatnih stroškov ozelenili lokalna podjetja.

Velika Britanija

Z relativno majhnimi finančnimi vložki v skupnostne energetske projekte so dosegli velik obseg naložb v proizvodnjo obnovljivih virov energije in razvoj lokalnih skupnosti.

Nemčija

Ustanovljene številne energetske zadruge, ki so občanom omogočile sodelovanje v proizvodnji električne energije.

Trgi držav članic EU so za slovenski izvoz in uvoz najpomembnejši

Strategije zelene proračunske reforme

Članice EU, ki so pri izvedbi zelene proračunske reforme vodilne in žanjejo rezultate v obliki:

– delovnih mest (nemški energetski preobrat je ustvaril med 70 in 100 tisoč delovnih mest v izgradnji in obratovanju sončnih in vetrnih elektrarn),
– povečanja zasebnih investicij,
– odpornosti gospodarstva na nihanja cen energentov in zanesljivosti oskrbe,
– povečanja konkurenčnosti gospodarstva zaradi energetske in snovne učinkovitosti ter s tem povezanih finančnih prihrankov,
– razvoja lokalnih skupnosti in izrazitega razklopa med rastjo BDP ter porabo energije in surovin.

Slovenija izvozi več kot tri četrtine vsega izvoženega blaga in od tam uvozi okrog 80 % vsega uvoženega blaga

Uvoz in izvoz sta v Sloveniji približno uravnotežena in se gibljeta okrog 18,5 milijard evrov.

Javnofinančni konsolidacijski ukrepi so bili v preteklih letih poudarjeno varčevalne narave in niso vključevali strukturnih izboljšav za doseganje razvojnih ciljev. Teh na ravni države zaradi nesprejetja državne strategije razvoja večinoma tudi nimamo opredeljenih.
Renata Karba dodaja: »Slovenija lovi zadnji vlak, da se pridruži državam, ki bodo pobrale smetano v obliki odpornega in inovativnega gospodarstva ter delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Tisti, ki bodo vlak zamudili, bodo postali odlagališče, kamor bodo bogatejše države selile svojo umazano industrijo«.
Sign-Up for newsletter

News, events and inspiration regularly in your inbox.

Krožno gospodarstvo kot ključ

Potencial gradbene panoge v Evropi do leta 2025 je ocenjen na 115 milijard evrov

 

»Prehod v krožno gospodarstvo zahteva sistemsko transformacijo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nobena vlada, organizacija ali podjetje te spremembe ne more izpeljati samostojno. Deležniki javnega in zasebnega sektorja morajo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju skupne ‚krožne‘ vizije, ki bo preobrazila pridelovalne, proizvodne in potrošniške sisteme v procesu skupnega in trajnega eksperimentiranja, učenja in prilagajanja.« To je zapisano v dokumentu,  ki je bil januarja letos sprejet na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu.

Nadaljuj branje:
Krožno gospodarstvo je ključ

FOKUS: Uvod v krožno gospodarstvo

 

 

 

Ljubljana: vzor krožnega gospodarstva v EU

Na Deležniški konferenci o krožnem gospodarstvu v Bruslju, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bilo precej govora tudi o slovenskih mestih. Predstavljeni smo bili kot vzor za mnoge druge prestolnice.

Konferenco, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spremljal optimizem glede krožnega gospodarstva, saj je večina evropskih in tudi nekaj svetovnih prestolnic dodobra zagrizlo v te aktivnosti. Timmermans je poudaril, da je pomembno, da pri tem sodelujejo vse države sveta, od Kitajske do Kalifornije, saj se problem razteza na globalni ravni. Za še bolj uspešno krožno tranzicijo potrebujemo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter drzne podjetniške pobude, ki imajo podporo civilne družbe, prav tako osveščene množice ljudi, ki omogoča učinkovito družbeno akcijo.

Razlika med trajnostnim razvojem in krožnim gospodarstvom

Na konferenci so izpostavili, da krožno gospodarstvo ni le nova floskula, temveč povsem prenovljena koncept in politika. Med konceptoma trajnostno (sustainability) in krožno gospodarstvo obstajajo namreč velike razlike. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta prinaša nove poslovne modele, ki zagotavljajo celostne in dolgoročne rešitve za vse.

 

Ljubljana kot primer odlične prakse

Ljubljana je zelena prestolnica

Ljubljana je zelena prestolnica

Pomembno govorniško vlogo na konferenci je prevzela voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

Podobne skupne rešitve bomo v EU skušali iskati s pomočjo vseevropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo uresničevala široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh. “Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mest Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnih načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference, Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

 

Drugi dan deležniške konference o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

 

Drugi dan Deležniške konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bil v celoti namenjen zasnovi vseevropske platforme za krožno gospodarstvo. Ta bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo skušala uresničiti široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh.

 

Prek 400 udeležencev drugega dne srečanja: predstavnikov različnih panožnih združenj, naprednih modelov na področju krožnih poslovni modelov, regionalnih in nacionalnih platform za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, akademikov in predstavnikov vseh ključnih evropskih institucij je oblikovalo 10 ključnih usmeritev za zagon in delovanje Evropske platforme za krožno gospodarstvo. V zaključnem panelu je sodelovala Ladeja Godina Košir, ki vodi platformo Circular Change, in izpostavila odgovornost, ki so prevzema nova platforma, za prihodnost Evropske unije, saj gre za vprašanje evropske konkurenčnosti, načina in kakovosti življenja. Še posebej, “ker gre za vprašanje ravnanja našimi viri, je na dolgi rok to tudi vprašanje vojne in miru,” je poudarila Godina Košir.

V zaključku srečanja je članica Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Brenda King napovedala naslednje korake pri razvoju Evropske platforme za krožno gospodarstvo, pri čemer bo prav Evropski ekonomsko-socialni odbor prevzel skrbništvo za nadaljevanje njenega zagona in v kratkem vzpostavil tudi njen sekretariat. Obenem bo še naprej dejavno vključeval vse udeležence, ki so prispevali k njeni zasnovi.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

“Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mesto Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnh načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

Predstavnik Evropske komisije Daniel Calleja Crespo je vse udeležence povabil na tretjo deležniško konferenco o krožnem gospodarstvu ob letu osorej in zagotovil, da bo platforma do takrat vzpostavljena.

 

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm

Druga deležniška konferenca o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Za uspešno krožno tranzicijo potrebujemo vključenost od spodaj navzgor, sodelovanje javnega in zasebnega ter drzne podjetniške pobude

 

Danes se je v Bruslju začela Deležniška konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor. Na konferenci, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spregovorila voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija.

 

Konferenco je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans

Konferenco je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans

Uvodoma je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans izrazil podporo Evropske komisije sodelovanju vseh stakeholderjev v procesu učinkovitega in pravičnega prehoda v krožno gospodarstvo. Izpostavil je optimizem, ki ga lahko Evropejci upravičeno delimo med seboj prav zato, ker prehod v krožno gospodarstvo predstavlja pot na bolje, Evropejci pa smo kot državljani najbolje usposobljeni za to. Načelo sodelovanja širokega kroga udeležencev tak proces je najboljši odgovor za učinkovit prehod, ki naj po Timmermansovih besedah vključuje Kitajsko in druge azijske države, Kalifornijo in vse, ki želijo kar najhitreje napredovati v krožnem prehodu. Ta prehod poteka v zgodovinskem obdobju tretje industrijske revolucije, ta pa se prvič v zgodovini dogaja v globalnem kontekstu, sočasno po celem svetu. Zato je treba premagovati tudi vse ideološke ter druge odpore. Ne nazadnje je prav krožno gospodarstvo tisti pristop, ki presega disruptivno naravo tega tehnološkega prehoda.

Reinhard Schneider, predsednik uprave nemškega podjetja Werner&Mertz, znan po blagovni znamki Frosch

Konferenca poteka dobro leto po tem, ko je Evropska komisija sprejela obsežni paket ukrepov za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo – natančneje, decembra 2015, in katerega uveljavljanje je bilo v središču pozornosti v lanskoletnem semestru nizozemskega predsedovanja. Gre za drugo deležniško konferenco, katere osrednji namen je krepiti dialog z vsemi udeleženci krožnega prehoda: podjetji in gospodarskimi združenji, nevladnimi organizacijami, potrošniškimi organizacijami ter strokovnimi povezovalnimi in nasvetnimi platformami in akademskim svetom. To je bil eden od poudarkov tretjega uvodničarja, komisarja za okolje Karmenu Velle. Poudaril je še, da je komisija izvedla več kot polovico ukrepov iz akcijskega načrta, za nadaljnji napredek pa računa na podporo državljanov, deležnikov, Evropskega parlamenta in držav članic EU.

Predsednik Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Georges Dassis pa je izpostavil pomen dialoga s civilno družbo, ki edinole lahko omogoči učinkovito družbeno akcijo, kakršna je tudi celovit krožni prehod.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

Ladeja Godina Košir je v svojem uvodu izpostavila dosežke Ljubljane na področju trajnostnega razvoja varovanja naravnega in življenjskega okolja in izboljšane kakovosti življenja v mestu. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Donedavnega je Guido Braam vodil nizozemsko platformo Circle Economy, danes je podjetnik v Circular Valley

V nadaljevanju razprave, v kateri so med drugim sodelovali tudi Guido Braam, ki je donedavna vodil nizozemsko platformo Circle Economy, danes pa je podjetnik v Circular Valley in član nasvetnega odbora platforme Circular Change, Reinhard Schneider, predsednik uprave nemškega podjetja Werner&Mertz, bolj znanega po blagovni znamki Frosch, in predstaviki industrijskih in interesnih združenj, je izpostavila dragoceno vlogo drznih poslovnežev, potrebo po čim hitrejšem prenosu novih znanj v izobraževalni sistem in opozorila na izziv razdrobljenega pristopa h krožnemu prehodu, ki udeležence večkrat zmede kot pa poveže.

Guido Braam je poudaril, da je treba razlikovati med konceptom trajnosti (sustainability) in krožnega gospodarstva. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta naj prinese nove poslovne modele, ki bodo prinašali celostne in dolgoročne rešitve za vse.

Na konferenci bo v nadaljevanju spregovoril tudi drugi podpredsednik Evropske Komisije Jyrki Katainen, udeleženci pa bodo z delom nadaljevali tudi jutri. Pričakovani učinek dvodnevnega vrhunskega srečanja v Bruslju je razvoj vseevropske platforme za prehod v krožno gospodarstvo.

 

Konferenco je moč spremljati preko spleta tukaj: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-circular-eco-future-webstream

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm