Prispevki

Potočnik: Svet ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju

Intervju z Janezom Potočnikom

Svet ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju

Ljubljana, 15. aprila (STA)

 

Živimo v svetu, v katerem je finančni kapital prevrednoten, delo podvrednoteno, naravni kapital pa večinoma nevrednoten. “Tako smo dobili svet, ki ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju. Javni sektor mora pripomoči k temu, da se stvari premikajo v pravo smer,” je v pogovoru o krožnem gospodarstvu poudaril Janez Potočnik.

V Sloveniji in tudi v svetu delamo prve korake v smeri krožnega gospodarstva, “prav veliko poti še nismo prehodili”, je v pogovoru za STA ob robu predstavitve druge mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change Conference dejal predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change in nekdanji evropski komisar Janez Potočnik. “Je pa zelo bistveno, da je razumevanje koncepta večje, da je sprejemljivost večja in da je konec koncev tudi deklarativna podpora ključnih nosilcev tu. Preprosto moramo počasi preiti od besed k dejanjem,” je dejal.

Ljudi je po Potočnikovih besedah treba motivirati, da bodo razumeli, kako je lahko prehod v krožno gospodarstvo zanje dober in ugoden in prinese celo kopico stranskih učinkov, ki niso povezani le z gospodarstvom, ampak tudi s socialnimi vidiki. “Počasi začenjamo razumeti, da lahko v osnovi živimo enako dobro, če ne celo bolje, če predvsem sledimo konceptu zadovoljevanja lastnih potreb in ne konceptu posedovanja vseh dobrin, ki nam jih tako ali drugače vsiljuje svet okoli nas,” je poudaril sogovornik.

 

Racionalna raba virov se mora splačati

 

Pri uvajanju krožnega gospodarstva morata zasebni in javni sektor delovati usklajeno. “Gospodarstvo se lahko premakne do določene mere, vendar morajo biti signali, ki so poslani v gospodarski sistem, taki, da omogočajo, da so spremembe v smeri učinkovitejše rabe virov ekonomsko privlačne,” je poudaril Potočnik. “Tega sedaj pogosto ni – ekonomska logika in osnovna logika rabe virov se pogosto ne srečujeta, ker so signali, dani v poslovni prostor, napačni. Nekatere stvari so podcenejene, nekatere necenjene – predvsem naravni viri so v veliki meri necenjeni,” je izpostavil.

Posledično imamo svet, ki je v neravnovesju, je poudaril Potočnik: “Če zelo preprosto povzamem – imamo svet, kjer je finančni kapital prevrednoten, kjer je delo podvrednoteno in kjer je naravni kapital v veliki večini primerov nevrednoten. Ko te signale pošljete v tržni sistem, kjer se od ljudi pričakuje racionalno obnašanje, dobite svet, ki ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju. Zato so signali, ki jih pošiljate, tako pomembni in zato je vloga javnega sektorja tako pomembna. Javni sektor mora pripomoči k temu, da se stvari premikajo v pravo smer.”

Vlade se morajo zato v proces uvajanja krožnega gospodarstva vključiti s svojimi ekonomskimi politikami – od tega, kako se merijo gospodarski rezultati, do uporabe davčne politike, politik subvencij, javnega naročanja, usmerjanja investicij, preobrazbe finančnega sektorja, spreminjanja navad potrošnikov in podobno, je dejal sogovornik.

Ključnega pomena je zagotoviti, da je racionalno ravnanje nagrajeno. “Ustvariti je treba pogoje, pod katerimi racionalno ravnanje postane ekonomsko zanimivo. Potem se takoj najdejo podjetni ljudje,” je prepričan Potočnik. Zato je pri vprašanju krožnega gospodarstva tako pomembna podpora javne sfere.

 

Trump ne more ustaviti sprememb

 

Tako se postavi tudi vprašanje, kako bodo na spremembe v svetu vplivale okoljske politike novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. “Zagotovo ne bodo pripomogle k hitrejšim spremembam. Sem pa prepričan, da jih ustaviti ne morejo,” je odgovoril Potočnik.

Okoljska politika v ZDA je na nacionalni ravni namreč pogosto manj okoljsko osveščena kot na primer v Evropi. “Vendar pa vidimo, kaj se dogaja v posamičnih zveznih državah, v nekaterih mestih, vidimo, kako agilen je podjetniški sektor,” je spomnil sogovornik. Tako iz ZDA izvirajo številne ideje, povezane s konceptom delitvenega gospodarstva, tudi ideje okolju prijaznejše mobilnosti, na primer električnih vozil. Slednje niso prišle iz velikih avtomobilskih gigantov, ampak predvsem s strani ljudi, ki se v preteklosti pravzaprav niso ukvarjali z vprašanjem avtomobilizma in mobilnosti, je izpostavil Potočnik.

“Ti preboji so potrebni in včasih podcenjujemo stvari, ki se dogajajo v ZDA. Je pa res, da če gledamo objektivno in merimo skozi optiko, koliko različnih materialov za življenje, kot ga je vajen, potrebuje ameriški prebivalec v primerjavi z evropskim, so lahko Američani resno zaskrbljeni. Njih čakajo precejšnje spremembe, v Evropi pa smo že iz samega razloga, da nas je v bistvu okolje z relativno skromnimi materialnimi viri prisililo v bolj racionalno obnašanje in ravnanje, nekoliko bolj zavedni,” je dejal.

Je pa Potočnik spomnil, da se je svet zavezal k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja. “Mislim, da smo tudi s tem dali sporočilo, da razumemo, da na način, kakor smo delovali v preteklosti, ne bo šlo več in da je treba spremeniti ekonomski sistem, način proizvodnje in potrošnje in skozi to nasloviti ključne probleme, s katerimi se soočamo – od podnebnih sprememb do gospodarskih težav,” je dejal. “Tudi jedro vprašanj, povezanih z migracijami in varnostjo, je pravzaprav tu,” je opomnil.

Vse prepogosto se namreč po oceni sogovornika ukvarjamo z vprašanji, ki so bolj posledica kot pa razlog za težave. “Če razlogov ne bomo odpravili, bodo problemi – vključno s problemi migracij in varnosti – ostali z nami,” je poudaril Potočnik.

 

pogovarjala se je Martina Gojkošek

Odpadek postal nov izdelek

Recikliranje embalaže Tetra Pak

Z embalažo Tetra Pak do robčkov

Družba Tetra Pak je v soboto v Mercator centru Kranj Primskovo predstavila recikliranje embalaže Tetra Pak.

»Odzivi obiskovalcev, ki so si ogledali predstavitev, so bili pozitivni. Presenetila jih je enostavnost reciklaže naše embalaže. Obiskovalcem stojnice smo povedali, da ob nakupu petih izbranih izdelkov v embalaži Tetra Pak prejmejo darilo – deset zavojčkov recikliranih papirnatih robčkov,« je povzel Gregor Cerar, predstavnik Tetra Paka.

Recikliranje embalaže Tetra Pak

Ena surovina kroži v reciklirani obliki v več izdelkih.

Konec marca se je namreč začel prvi partnerski projekt krožnega gospodarstva za tovrstno embalažo Z embalažo Tetra Pak do robčkov, partnerji so Tetra Pak kot pobudnik ter Ljubljanske mlekarne, Dana in skupnost Eko iniciativa. Skupaj želijo pokazati, da lahko ena surovina kroži v reciklirani obliki v več izdelkih. Z namenom, da pritegnejo čim večjo pozornost kupcev oziroma končnih uporabnikov izdelkov, od 30. marca do 30. aprila organizirajo posebno akcijo v hipermarketih Mercator po Sloveniji. Krožno gospodarstvo ali zapiranje snovnih tokov je ena glavnih usmeritev Evropske unije v prihodnjih letih, saj naša poraba že dvakratno presega razpoložljive naravne vire. Zato je nujno zavedanje vseh, da iz odpadka lahko nastane nova surovina za nov izdelek.

Vir: Suzana P. Kovačič, gorenjskiglas.si

V Odmevih: Za nekoga odpadek, za drugega surovina

Odpadki kot surovine

Ladeja Godina Košir v Odmevih

Ladeja Godina Košir v Odmevih

V dnevni informativni oddaji Odmevi je Ladeja Godina Košir kot gostja voditeljice Tanje Gobec predstavila koncept krožnega gospodarstva v luči uporabe odpadkov kot surovin. Izpostavila je celovitost koncepta krožnega gospodarstva kot novega ekonomskega modela, pri katerem uporaba odpadnih materialov kot surovin predstavlja eno od pomembnih, ne pa tudi edino komponento. Predstavila je primere dobrih praks v Sloveniji – jeklarska, papirniška, kemijska industrija – kot tudi trende v Evropi. Platforma Circular Change z letošnjo 2. konferenco na temo krožnega gospodarstva pod naslovom “Walking the talk: Enabling circular transformation“, bo 11. in 12. maja v Ljubljani in Mariboru omogočila ustvarjanje novih poslovnih priložnosti v širšem mednarodnem prostoru. Linerani poslovni modeli, ki jih nadomeščajo krožni, so namreč ne le ekonomsko bolj učinkoviti, temveč tudi okoljsko in družbeno koristni. Slovenija ima priložnost, da se pridruži najnaprednejšim evropskim “krožnim” državam.

 

http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174465812

Od kreativnosti do krožnosti – na Slovenskem oglaševalskem festivalu SOF

Ob jutranji kavi z naslovom “Moč žensk” je Igor E. Bergant publiko 26. SOF v Portorožu prebujal v debati z mag. Ladejo Godina Košir (Circular Change), mag. Tjašo Kolenc Filipčič (Zavarovalnica Triglav) in Viktorijo Radojevič (Mercator). Da krožno gospodarstvo prinaša priložnosti za “mobilizacijo” kreativnega potenciala in vzpostavljanje novih poslovnih modelov, utemeljenih na povezovanju, je bilo ključno sporočilo Ladeje. Ob tem, ko vsak posameznik postaja medij in ko se preobraža tudi vloga oglaševanja, je sposobnost ustvarjanja vsebin, ki dosežejo ciljno občinstvo in ga vključijo v oblikovanje rešitev, ne pa zgolj v vlogo sledilcev, še kako pomembno. Sposobnost postavljanja osnovnih vprašanj kot so “zakaj” nekaj počnemo in “kako” to počnemo, so v času, ki ga je moderator označil za “histeričnega”, še pomembnejša kot kdaj prej. Imamo možnost izbire – ali se prepustimo temu, da smo manipulirani, ali pa zavzamemo vlogo aktivnih državljanov in se aktiviramo. Prav nova ekonomija, ki jo zarisuje model krožnega gospodarstva, je pravi poligon za spremembe, za soustvarjanje, za inoviranje. 

Franc Bogovič: Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva so tudi v krožnem gospodarstvu

Murska Sobota, 6. januar 2017 –  Družbena sprejemljivost kmetijstva, tehnološki napredek in boljši prenos znanja ter oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020 so po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) trije ključni izzivi kmetijstva v Sloveniji. Skupaj s krožnim gospodarstvom, ki se širi tudi v kmetijstvo, je o njih spregovoril na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru, ki je bil danes v Murski Soboti.

Gosti pogovora  z naslovom: »Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu« so bili tokrat še: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), France Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojz Štuhec ml., kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani v Občini Murska Sobota, Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter Slavko Petovar, župan Občine Veržej in specialist za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota, ki je bil tokrat v vlogi moderatorja.

Krožne priložnosti v kmetijstvu so

»Vire uporabljajmo tako, da jih v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje. To je osnovno vodilo krožnega gospodarstva. V kmetijstvu imamo na strani produkcije na primer priložnosti za optimizacijo pri upravljanju z zemljo in pri učinkovitejšem, bolj sistematičnem povezovanju kmetijstva in živinoreje. Na strani potrošnje pa so velike priložnosti pri zmanjševanju količin odpadne hrane, spreminjanju prehranskih navad kot tudi pri sami embalaži, ki naj bi je bilo čim manj, « je v svoji uvodni predstavitvi povedala Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba)

Izpostavila je, da podatek, da potrošniki v razvitih državah letno zavržemo toliko hrane (222 milijonov ton) kot je Podsaharska Afrika proizvede (230 milijonov ton), sam po sebi govori o neracionalnosti obstoječih vzorcev proizvodnje in potrošnje. »Informiranje o priložnostih, ki jih krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model prinaša na ekonomski, družbeni in okoljski ravni ter spodbujanje prehoda v trajnostno naravnano družbo, je eno osnovnih poslanstev platforme Circular Change,« je menila Ladeja Godina Košir.

Franc Bogovič, nekdanji kmetijsko-okoljski minister, danes pa kot poslanec v Evropskem parlamentu aktiven v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je poudaril, da je družbena sprejemljivost kmetijstva pomemben vidik. »Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je  uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih,« meni. In dodaja, da je pri tem ključna komunikacija s potrošniki, da ti bolj spoznajo dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.

Roboti, droni in traktorji na daljinsko vodenje

Spregovoril je tudi o tehnološkem napredku in boljšem prenosu znanja. Spomnil je, da je tudi kmetijstvo deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedeljstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..) »Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi,« je izpostavil Bogovič.

Kot tretji ključni izziv pa je navedel oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020. »Nova SKP mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s  tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča,  pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov. Pomembno je tudi vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev),« poudarja Bogovič.

Število mladih kmetov se povečuje

Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, je predstavil stanje kmetijstva v Pomurju ter opozoril, da se v Pomurju število hektarjev obdelovalnih površin zmanjšuje. »Prav tako se zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, in še posebej malih kmetijskih gospodarstev, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da se povečuje število hektarjev obdelovalnih površin na kmetijo, število mladih kmetov – prevzemnikov in število hektarjev pokritih površin,« je bil vseeno tudi optimističen Režonja.

 

 

“Želimo slišati vaše predloge za prehod v krožno”

Na regijski konferenci, ki je potekala pod naslovom Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju, se je v Kulturnem centru Ravne na Koroškem danes zbralo več kot 60 udeležencev iz gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo je v uvodu med drugim izpostavil, da v okviru Partnerstva zelo intenzivno pripravljajo akcijski načrt za leto 2017/2018, ki bo nadgradnja obstoječega. »In v tem procesu si želimo dvosmerne komunikacije. Regijski posvet, kot je današnji in sta bila dva že pred tem, je izrazito usmerjen v to, da želimo slišati vaše predloge, vaše aktivnosti tako gospodarstva kot lokalne skupnosti, da tiste ukrepe, ki jih ministrstva že pripravljajo in jih je možno še nadgraditi, nadgradimo tako, da bodo kar se da učinkovito podprli aktivnosti, ki se že dogajajo.«

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo. Foto: Andreja Basle

Poudaril je še, da se vse aktivnosti na področju zelenega in krožnega gospodarstva dogajajo na ravni lokalnih skupnosti.

»Tu ni nekih abstraktnih projektov, ampak se vsi zgodijo ali na ravno občine ali pa regije in nato širijo. Prav zato je tu sodelovanje bodisi z matično občino, močnimi raziskovalnimi inštitucijami in podjetji ključnega pomena,« je še dodal Slapnik.

Projekt izkoriščanja odpadne toplote

»Povezovanje lokalne skupnosti, gospodarstva, politike in izobraževalnih inštitucij je pri nas na Koroškem rodilo prve sadove,« je v nadaljevanju povedala Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike in predsednica upravnega odbora GZS, OZ Koroška.

Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike in predsednica upravnega odbora GZS, OZ Koroška. Foto: Andreja Basle

 

Med številnimi industrijskimi conami je izpostavila gospodarsko območje Ravne, kjer je doma jeklarska industrija. Dodala je, da je prav jeklarska industrija v preteklem obdobju veliko investirala, kar je pogoj za odpiranje novih delovnih mest.  In poudarila, da je »župan Raven na Koroškem eden izmed ključnih akterjev za snovanje modelov krožnega gospodarstva, saj brez vključenosti lokalne skupnosti kot kreatorja javno-zasebnega partnerstva novega poslovnega modela ne bi bilo.«

Petrol Energetiki je namreč skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem.

Kertova je prepričana, da ima projekt izjemno velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv.

Projekt so podrobno predstavili: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne SIJ.

Foto: Andreja Basle

Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo iz Skupine SIJ. Foto: Andreja Basle

»Ko smo šli v projekt, smo družbi dali izziv, poiščite še nekaj več, ne le osnoven proces. V okviru tega smo organizirali tudi obisk dveh jeklarn v Gradcu. Tam je percepcija prebivalcev mesta takšna, da jih 70 odstotkov sploh ne ve, da je objekt jeklarna. Menijo, da je to toplarna, saj gre za zelo lepo urejen objekt iz katerega ni nobenih emisij,« je izziv in proces sodelovanja s Petrolom Energetiko opisal Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo iz Skupine SIJ. In dodal, da je iz tega sodelovanja nastala uspešna zgodba. »Mora biti pa že v samih temeljih sodelovanje zastavljeno tako, da se ve, kakšna je razdelitev vložkov in prihrankov ter kaj je čigav interes,« je poudaril.

Koroška je žal regija, ki zgublja število prebivalcev

Dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem. Foto: Andreja Basle

»Občine se zavedamo, da obstajamo predvsem zaradi pogojev gospodarskega razvoja, kajti ljudje, če v nekem okolju nimajo dela, se preprosto izselijo v tisto okolje, kjer imajo delo. Koroška je žal regija, ki zgublja število prebivalcev, v zadnjih 10, 15 letih smo izgubili kar nekaj tisoč prebivalcev. In gospodarstvo, ki se povezuje, je lahko tisti garant, da ne bomo doživeli negativne spirale. Ena rešitev, ki jo vidimo, je tretja razvojna os. In tudi ta regijska konferenca je dober primer odgovornega ravnanja gospodarske družbe, v tem primeru Petrola Energetike, ki vidi čez svoje poslovne cilje, ki jih tudi mora izpolnjevati, zato skupaj z njimi delamo konkretne korake,« je v nagovoru povedal dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem.

Iz odpada Mariborčanov bodo pridobivali surovine

V drugem delu so udeleženci prisluhnili še enemu primeru dobre prakse. Kako so vzpostavili učinkovita krožna partnerstva so povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt so predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Konferenca se je zaključil z okroglo mizi z naslovom: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na njej so svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana Mestne občine Maribor.

Leto 2050: Prehraniti 9,7 milijarde ljudi in ohraniti planet bo ključen izziv

»Z vidika zmogljivosti našega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi naš ključen izziv za prihodnost. Pika!« je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« jasen in odločen dr. Janez Potočnik, pionir in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo.

V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, globalno zavržemo kar 30 odstotkov vse hrane, na drugi strani pa se soočamo z 800 milijoni lačnih, je dr. Potočnik nanizal nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, kažejo tudi globalne analize, največji, to je kar 63,8 odstotni, delež odrežejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo preživetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potrošniški model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Potočnika »edina možna pot za naš dolgoročni obstoj«.

Okroglo mizo, na kateri so poleg Potočnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer, eden izmed idejnih vodij SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja Erika Oblak, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja. Moderirala jo je Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.


Rdeči alarmi posledica pridelave hrane

Dr. Janez Potočnik foto: Maša Kores

Dr. Janez Potočnik o pomembnosti vključitve kmetijstva v model krožne ekonomije. Foto: Maša Kores

Dr. Potočnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden ključnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da »ni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.« In opozoril, da, po tem ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospeška, danes živimo v stoletju velike ranljivosti, ko je naša odgovornost za dolgoročni obstoj veliko večja, kot je bila kdaj koli prej.

Trenutno nas na planetu živi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije kažejo, da nas bo 9,7 milijarde. In že ob zdajšnjem številu ljudi na zemlji, analize kažejo, da smo predvsem na dveh področjih, ključnih za obstoj človeštva, že v rdeči coni ali na tako imenovani planetarni meji – to sta upravljanje s tokovi fosforja in dušika ter na področju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. »In vse te je bodisi izključno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanjšati te vplive najpomembnejša naloga,« je prepričan Potočnik.

Tretjina rib je prelovljenih, pridelava hrane uničuje biodiverziteto

Številke na primer neizprosno kažejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki še omogočajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.

Kljub temu imamo kar 800 milijonov lačnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. »Evropa je pri deležu predebelih ljudi nekje na sredini, prednjačita pa seveda ZDA in arabske države,« je pojasnil Potočnik.

Trgovci si globalno odrežejo krepko več kot pol

Nespodbuden je še en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca tudi v globalnem merilu ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard dolarjev ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo še vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je tudi ta del podobno kot trgovski skoncentriran v rokah peščice – bolj ali manj deset globalnih podjetij. Med tem ko se 20 odstotni delež, ki ostane kmetom in znaša dobrih 2.175 milijard dolarjev, razdeli na 450 milijonov kmetij.

Še vedno zavržemo 30 odstotkov hrane. »In to pomeni, da posledično zavržemo tudi eno tretjino vse vode, semen, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vloženo v proizvodnjo te tretjine hrane,« je dr. Potočnik opozori na manj vidni del stroškov.

Dvorana Mestnega muzeja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven koncept. Foto: Maša Kores

Dvorana Mestnega muzeja, ki je gostila okroglo mizo: »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža«, je bila povsem polna. “Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven termin in pomembna tema,” je dejstvo komentirala Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja. Foto: Maša Kores

Lastno znanje in nova delovna mesta

»Najprej se je potrebno naučiti »ferpleja«. Tega v svetu primanjkuje,« je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. In nadaljeval, da se nam »blagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogoče pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na nižji standard«. Delil je tudi spomin iz svojega otroštva, ko smo bili vsi zaradi na splošno manj blagostanja še zelo racionalni – danes bi temu rekli krožni. »Ko smo imeli koline, se je uporabil prav vsak delček prašiča, nič ni šlo v nič.«

13495189_1037427209639261_3467156968117484232_n

“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,« je poudaril Bogovič.

Evropski poslanec je prepričan, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. »Postati mora način življenja.” Izpostavil je konkretne primere dobre prakse v Sloveniji (primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.

»Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,« je ponazoril Bogovič primer dobre prakse in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tudi mladih v šolah, ko so v letu 2003  vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov in postavili objekte za obdelavo odpadkov.

Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov na deponijo pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, preko katerih ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da do sklenitve sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.

Jeseni krožno gospodarstvo v roke kabineta premiera

Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje je povedal, da je bil pomemben preskok na področju prehoda v bolj trajnostne, zelene in krožne koncepte v Sloveniji sprejem paketa za prehod v zeleno gospodarstvo. »Jeseni koordinacijo na tem področju prevzema kabinet predsednika vlade in državni sekretar Tadej Slapnik,« je napovedal Vajgl. Dodal je, da bo v prihodnje ključno to, da se krožno gospodarstvo vključi tudi v temeljni dokument, ki je v pripravi – to je Strategijo Slovenije.  Za jesen pa je napovedal še težko pričakovano priključitev Slovenije Fundaciji Ellen MacArthur in preko nje intenzivno izobraževanje ključnih ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v bolj krožno ekonomijo.

13592825_1037429046305744_375871362789252289_n

Prehod v krožno gospodarstvo mora biti strateška prioriteta vlade, ne le okoljskega ministrstva, je na okrogli mizi poudaril Potočnik in sogovorniki so se s tem strinjali.

Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja, je menila, »da je škoda, da danes ni prisotnih več poslancev, predvsem iz domačega parlamenta, saj je to mesto, kjer se sprejemajo vse ključne odločitve«. In to utemeljila: »Zelo pomembno je, da najprej stvari razumemo, preden o njih odločamo.« Mirko Šprinzer pa je pojasnil, da jim je v zadnjem času uspelo povezati kar 33 različnih ustanov, ki bodo poskušale v življenje spraviti projekt sodelovanja po principih krožnega gospodarstva.

»Krožno gospodarstvo je pot učenja in imeti moramo potrpljenje, da na tej poti vztrajamo,« pa je razpravo na koncu zaokrožila moderatorka in iniciatorka Circular Change platforme Ladeja Godina Košir.

Celotno prezentacijo dr. Janeza Potočnika si lahko ogledate na tej povezavi.

13438832_1037427512972564_6685225657985088804_n

Pogovor je moderirala Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.