Prispevki

CC Konferenca 2. dan

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – 2nd Circular Change conference

Naslednji izziv: umestiti Slovenijo med krožne voditeljice v svetu

Naložbe v Mariboru pokazatelj razvojnega potenciala krožnega prehoda

Maribor, 12. maja 2017

Dilem ni, priložnost pa je zdaj

 

Slovenija ima veliko razvojno priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, s čimer se lahko pridruži vodilni skupini najbolj razvitih evropskih držav, ki na tem področju že dosegajo zavidljive rezultate. Ta priložnost izhaja iz njenih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, geostrateških in naravnih danosti. Še dodatno jo krepi iskanje odgovorov po vsem svetu na razmere globalne absolutne redkosti virov ob naraščajočem številu prebivalstva, ki že danes močno spreminja pogoje gospodarjenja v domala vseh gospodarskih panogah. Spodbujajo pa jo tudi usmeritve EU v krožno gospodarstvo, ki postaja ključni vidik evropske konkurenčnosti. Tak je najpomembnejši sklep udeležencev 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, ki ga je v svojem nastopu poudaril tudi premier Miro Cerar.

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv.

“Maribor kot regijsko središče prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce,” je poudaril župan Mesten občine Maribor Andrej Fištravec. “Dilem ni, priložnost pa je zdaj,”, pa je srednji govor na dogodku povzel nekdanji evropski komisar za okolje  ter sopredsedujoči mednarodnemu panelu za naravne vire (IRP) pri Združenih narodih in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change dr. Janez Potočnik.

 

Vizija Vlade RS: zasidrati Slovenijo kot krožno voditeljico na svetovnem zemljevidu

Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.

V sklepnem govoru dvodnevnega srečanja je v Mariboru je Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar kot častni pokrovitelj 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change poudaril, da konferenco vidi kot edinstveno priložnost, da se Slovenija predstavi kot ambiciozna država, ki si je zadala, da bo stala ob boku svetovnim zelenim voditeljicam. “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo,” je poudaril premier Cerar. “Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati.” Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, kot jih je poimenoval, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.

 

Ključni poudarki dvodnevnega mednarodnega srečanja v dveh slovenskih krožnih mestih

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv

Dvodnevni dogodek v organizaciji povezovalne platforme Circular Change se je v petek iz Ljubljane preselil v mariborski hotel Habakuk. Srečanje je rezultat več kot 50 vsebinskih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. V vlogo so-organizatorja današnjega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

Skupaj z Godino Koširjevo so konferenco sta drugi dan konference odprli župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Nj. e. Paolo Trichilo, Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in državni sekretar Tadej Slapnik.

Državni sekretar Tadej Slapnik

Udeleženci so najprej prisluhnili dvema uvodničarjema. Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v svojem govoru izpostavil sistemske vidike krožne tranzicije. V uvodnem temeljitem premisleku o velikem pospešku, ki ga človeštvo doživlja v 20. in 21. stoletju, in ki vodi do vse težje obvladljivih civilizacijskih neskladij, ki vse bolj ogrožajo možnosti za trajnostno bivanje na (pre)naseljenem planetu, se je nekdanji evropski komisar za okolje osredotočil na izzive Evropske unije ter orisal sodobne izzive za voditelje, ki jih neizogibno potrebujemo za izhod iz sedanjega položaja. Poudaril je zavedanje, da smo vsi skupaj šele na “začetku začetka”, zato so potrebne velike odločitve za prehod v nov ekonomski sistem. Obenem pa izostril vprašanje časovne razsežnosti reševanja trajnostnih izzivov z zavrnitvijo logike prenekaterih, da gre za vprašanja, namenjena prihodnosti. “Vsem tem sporočam, da je ta prihodnost prišla in se imenuje sedanjost,” je svoj nastop sklenil Potočnik.

Potočnik je bil prvi komisar, ki je pripravil obsežni paket ukrepov za spodbudo prehoda v krožno gospodarstvo, ki je bil v nekoliko prilagojeni obliki naposled sprejet konec leta 2015.

Giulio Bonazzi, Aquafil

Predsednik upravnega odbora in direktor Aquafila Giulio Bonazzi pa je prek izjemne osebne izkušnje družbeno odgovornega družinskega podjetnika in vizonarja izpričal izjemen zgled krožne preobrazbe poslovne skupine s sedežem v mestecu Arco v avtonomni pokrajini Trento v Italiji. Družba, ki deluje na treh kontinentih, je svojo intenzivno pot preobrazbe začela sistematično izvajati pred 11 leti. Med drugim so edinstven krožni poslovni model, ki omogoča ponovno uporabo najlona 6 iz ribiških mrež in rabljenih preprog, ki jih zbirajo po vsem svetu in iz njih po lastni, zaščiteni metodi spet pridelajo to sestavino, zasnovali prav v obratu tega podjetja v Sloveniji, ki ga vodi tržaški gospodarstvenik Edi Kraus. Zdaj ta model prenašajo tudi v druge svoje obrate.

 

Pozicioniranje Slovenije kot države voditeljice v krožni tranziciji

Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je predstavil Globalno pobudo tega globalnega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere umeščajo našo državo kot eno najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado Circulars, namenjene krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklusu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu. Turos je med slovenskimi podjetji izrecno izpostavil Valtex. V prvem letu je to nagrado prejel Janez Potočnik. Pojasnil je tudi velik pomen, ki ga imajo za prehod v krožno gospodarstvo povezovalne platforme, kakršna postaja tudi njihova pobuda, ter pri tem izrecno pohvalil sodelovanje s platformo Circular Change. V sklepnem nastopu na konferenci je premier Miro Cerar potrdil, da je Slovenija na dobri poti in sprejel izziv ter na ta način Slovenijo umestil med najbolj ambiciozne evropske države na poti v krožno gospodarstvo.

 

Maribor kot krožno mesto

V nadaljevanju petkovega sporeda so se udeleženci posvetili Mariboru kot krožnemu mestu in podrobneje spoznali načrte za uresničitev njegove obsežne preobrazbe, ki jo združuje projekt Wcycle.

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

Igor Kos z mestne občine je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja.

“MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom,” je na konferenci poudaril župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

 “V okviru tega projekta smo skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Skozi sinergije izvedbe projektov bomo tako zagotavljali optimalno izrabo vseh snovnih virov v mestu, krajšali materialne poti in oblikovali nove produkte, tako pa tudi ustvarili nova trajna zelena delovna mesta. Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predamo regijo v boljšem stanju kot je danes.”

Obenem kaže razumeti dobro udeležbo predstavnikov EBRDja, Astrid Motta in Davorja Inđića v obeh omizjih drugega dne kot izrecno znamenje zanimanja za razvojne naložbe v Maribor.

Slovenije kot države voditeljica v krožni tranziciji.

“Druga mednarodna konferenca o krožnem prehodu zagotovo predstavila tisto prst, v kateri lahko “krožna semena” vzklijejo v trajnostne rešitve,” je ob zaključku poudarila programska direktorica Ladeja Godina Košir. “Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, zato je odločitev, da se izkaže kot država voditeljica za temeljito krožno tranzicijo, prava za njeno prihodnost. Tako lahko svoje prednosti pretvorimo v voditeljstvo in s tem v državo priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko delimo z drugimi.”

 

www.circularchange.com

 

>>> Svet kapitala: Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu
>>> SiolNET: Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo
>>> SiolNET: Janez Potočnik v Davosu prejel prestižno nagrado

 

Ljubljana: vzor krožnega gospodarstva v EU

Na Deležniški konferenci o krožnem gospodarstvu v Bruslju, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bilo precej govora tudi o slovenskih mestih. Predstavljeni smo bili kot vzor za mnoge druge prestolnice.

Konferenco, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spremljal optimizem glede krožnega gospodarstva, saj je večina evropskih in tudi nekaj svetovnih prestolnic dodobra zagrizlo v te aktivnosti. Timmermans je poudaril, da je pomembno, da pri tem sodelujejo vse države sveta, od Kitajske do Kalifornije, saj se problem razteza na globalni ravni. Za še bolj uspešno krožno tranzicijo potrebujemo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter drzne podjetniške pobude, ki imajo podporo civilne družbe, prav tako osveščene množice ljudi, ki omogoča učinkovito družbeno akcijo.

Razlika med trajnostnim razvojem in krožnim gospodarstvom

Na konferenci so izpostavili, da krožno gospodarstvo ni le nova floskula, temveč povsem prenovljena koncept in politika. Med konceptoma trajnostno (sustainability) in krožno gospodarstvo obstajajo namreč velike razlike. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta prinaša nove poslovne modele, ki zagotavljajo celostne in dolgoročne rešitve za vse.

 

Ljubljana kot primer odlične prakse

Ljubljana je zelena prestolnica

Ljubljana je zelena prestolnica

Pomembno govorniško vlogo na konferenci je prevzela voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

Podobne skupne rešitve bomo v EU skušali iskati s pomočjo vseevropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo uresničevala široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh. “Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mest Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnih načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference, Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

 

Drugi dan deležniške konference o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

 

Drugi dan Deležniške konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bil v celoti namenjen zasnovi vseevropske platforme za krožno gospodarstvo. Ta bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo skušala uresničiti široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh.

 

Prek 400 udeležencev drugega dne srečanja: predstavnikov različnih panožnih združenj, naprednih modelov na področju krožnih poslovni modelov, regionalnih in nacionalnih platform za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, akademikov in predstavnikov vseh ključnih evropskih institucij je oblikovalo 10 ključnih usmeritev za zagon in delovanje Evropske platforme za krožno gospodarstvo. V zaključnem panelu je sodelovala Ladeja Godina Košir, ki vodi platformo Circular Change, in izpostavila odgovornost, ki so prevzema nova platforma, za prihodnost Evropske unije, saj gre za vprašanje evropske konkurenčnosti, načina in kakovosti življenja. Še posebej, “ker gre za vprašanje ravnanja našimi viri, je na dolgi rok to tudi vprašanje vojne in miru,” je poudarila Godina Košir.

V zaključku srečanja je članica Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Brenda King napovedala naslednje korake pri razvoju Evropske platforme za krožno gospodarstvo, pri čemer bo prav Evropski ekonomsko-socialni odbor prevzel skrbništvo za nadaljevanje njenega zagona in v kratkem vzpostavil tudi njen sekretariat. Obenem bo še naprej dejavno vključeval vse udeležence, ki so prispevali k njeni zasnovi.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

“Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mesto Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnh načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

Predstavnik Evropske komisije Daniel Calleja Crespo je vse udeležence povabil na tretjo deležniško konferenco o krožnem gospodarstvu ob letu osorej in zagotovil, da bo platforma do takrat vzpostavljena.

 

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm

Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti

Jutri, 14. decembra 21016, bo v Kulturnem centru Ravne na Koroškem potekala regionalna konferenca: Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju.

Namen konference je vzpostavitev dialoga med vlado, ključnimi akterji lokalne skupnosti in podjetji ter na podlagi primerov dobrih praks identificirati mehanizme za spodbujanje in vzpostavljanje učinkovitih in krožnih javno-zasebnih partnerstev.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade. Foto: Andreja Basle

Pričela se bo ob 9.30 uri in zgodaj popoldne zaključila z okroglo mizo: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na okrogli mizi bodo svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, ki bo tudi uvodni govornik, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetika, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, Ivan Plevnik, direktor Koroškega centra za ravnanje z odpadki in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor.

Konferenca je nadaljevanje meseca krožnega gospodarstva, ki je potekal v novembru. Zasnovana je v sodelovanju platforme Circular Change in Petrola Energetike ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade.

Zelo pomembno je financiranje tovrstnih projektov, zato bodo predstavniki vlade tokrat govorili predvsem o tem, kateri ukrepi in finančni viri bodo podjetjem in lokalnim skupnost na področju javno zasebnih partnerstev in krožnega gospodarstva na voljo v letu 2017 in naprej.

Matjaž Franc Zupančič – Tičo, državni sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) bo spregovoril o Finančnih virih za krožne projekte v EU. Ladeja Godina Košir, izvršna direktorica Circular Change bo predstavila Povzetek aktivnosti na ravni vlade RS in na ravni gospodarstva ter tudi moderirala konferenco, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica, pa bo govorila o pomenu SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

V središču regionalne konference bodo dobre poslovne prakse. Kako vzpostaviti učinkovita krožna partnerstva bodo povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt bodo predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Metal Ravne (del skupine SIJ).

V Petrolu Energetiki prav tako verjamemo v sodelovanje in razvoj v okviru javno zasebnih partnerstev. Podjetje je skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem. Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv. Predstavili ga bodo: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Andrej Gradišnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne.

Celoten program je na voljo na tej povezavi.

Krožno gospodarstvo bistveno spreminja odnose med gospodarskimi družbami

Na posvetu Krožno gospodarstvo v praksi, ki je v petek potekal v Mariboru, je bilo zelo poučno, praktično in sodelovalno. Med več kot 70 udeleženci so krožile: dobre prakse, izzivi, ideje in rešitve.

dsc_0020

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade. Foto: Andreja Basle

V uvodnem nagovoru je Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, izpostavil, da krožno gospodarstvo bistveno spreminja odnose med gospodarskimi družbami.

»Številni primeri kažejo, da so lahko določeni zavržki enih podjetij zelo kakovostna surovina za druga podjetja. To neposredno pomeni, da bo potrebno povezovanje med podjetji znotraj sektorjev, med različnimi sektorji in nova politika odnosov med podjetji. Razvijajo se nove tehnologije, zato smo že na pragu četrte tehnološke revolucije. Povečuje se odgovornost proizvajalcev, ki je povezana s stroški, ki nastanejo ob koncu življenjske dobe proizvodov. Hkrati se spreminjajo tudi: življenje, navade in mišljenje potrošnikov,« je opozoril Slapnik.

Dejal je še, da bo slovensko gospodarstvo »ostalo vpeto v globalno gospodarstvo. Iz te preobrazbe, ki jo prinaša krožno gospodarstvo, pa mora poleg pozitivnih okoljskih učinkov iziti tudi veliko bolj konkurenčno.«

Dogodek so organizirali: Ministrstvo za okolje in prostor, Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije in Mestna občina Maribor v sodelovanju s platformo Circular Change. Sooblikovala in moderirala ga je Ladeja Godina Košir, voditeljica platforme Circular Change, ki je v svoji predstavitvi povzela bistvene elemente za uspešen prehod v krožno gospodarstvo.

dsc_0072

Tanja Šepul, Petrol Energetika pred predstavitvijo. Foto: Andreja Basle.

Vrhunec dogodka se bile predstavitve dobrih praks krožnega gospodarstva. Šest podjetij in projektov: Petrol Energetika (Tanja Šepul), Lumar hiše (Boštjan Kralj), Valtex (Niko Kumar), OVEN – Polni me modra energija ( Neven Lisica), Skaza – Smart plastic (Andreja Križanec) in projekt Wcycle (Igor Kos, Mestna občina Maribor) je sprejelo izziv ter zavzeto in učinkovito (na voljo so imeli le 3 minute) z udeleženci delilo svoje primere dobrih praks na področju krožnega gospodarstva. Hkrati so ob koncu predstavitve morali vsi izpostaviti tudi ključni krožni izziv, ki bi ga želeli rešiti v prihodnje.

Sledil je delavniški del dogodka z usmerjeno diskusiji ob šestih krožnih omizjih, kjer so udeleženci nizali predloge, kako vidijo rešitve predstavljenih izzivov. Rezultat? Podjetja so domov odnesla celo vrsto zanimivih predlogov, ki so jih slišala od udeležencev.

dsc_0185

Tanja Šepul, Petrol Energetika, Andreja Križanec, Skaza – Smart Plastik in Niko Kumar, Valtex – pred zaključno predstavitvijo rešitev za njihov krožni izziv. Foto: Andreja Basle

S predstavniki vlade – Tadejem Slapnikom, ki v okviru Kabineta predsednika vlade vodi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije – in ministrstev – mag. Tanjo Bolte, direktorico direktorata na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in Janjo Kreitmayer McKenzie, MOP – se je ob zaključnih predstavitvah razvila živahna in odkrita izmenjava mnenj, ali in kako lahko pri spodbujanju projektov krožnega gospodarstva nasproti pride tudi država.

Slavnostni del programa je zaokrožil  podpis sporazuma o sodelovanju na področju krožnega gospodarstva med Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj in Občino Šentilj.

Župani: dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor, Miran Senčar, Mestna občino Ptuj in Štefan Žvab, Občina Šentilj so s podpisom Pisma o nameri kot partnerji projekta »izrazili namero, interes
in pripravljenost za projektno poslovno sodelovanje pri zasnovi modela in realizaciji projekta
vzpostavitve krožnega gospodarstva na urbanih območjih regije Podravja kot novega
ekonomskega modela materialnega, energetskega in vodnega gospodarstva, uporabe
predelanih odpadkov, odvečne energije in prečiščene vode kot novih virov.«

dsc_0261

Župani: Miran Senčar, Mestna občino Ptuj, dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor in Štefan Žvab, Občina Šentilj, bodo krožne projekte v bodoče razvijali v sodelovanju. Foto: Andreja Basle.

Cilji skupnega delovanja in sodelovanja vseh treh občin pri projektih krožnega gospodarstva je, da predelane odpadke, odvečno energijo in prečiščeno vodo uporabijo kot nov vir, za ustvarjanje novih
prihodkov, zmanjševanje lastnih stroškov, ustvarjanje dodane vrednosti, odpiranje novih
zelenih delovnih mest in večplastni razvoj, pri tem pa nove predelovalne kapacitete
načrtujejo prednostno na področjih urbanih degradiranih površin s ciljem njihove ureditve in
rekultivacije. Posebna pozornost sodelovanja bo namenjena tudi izvajanju t.i. »mehkih vsebin«, med katere spadajo storitve s področja delitvene ekonomije, obnove, ponovne uporabe in samooskrbe.«

 

Dr. Fištravec: Štejemo si v čast, da smo razvili Wcycle

Včeraj je v Bruslju potekala predstavitev razvojnih projektov treh podjetij v večinski javni lasti, — Snage, Energetike in Nigrada — ki so združeni pod imenom Wcycle Maribor. Projekti temeljijo na strategiji krožnega gospodarstva, ki poenostavljeno pravi, da je vsakemu odpadku potrebno dati priložnost, da iz njega nastane nov vir, nova surovina. S takšnim pogledom na odpadke so v Mariboru prepričani, da bodo naredili »bivanje v našem mestu za občane srednjeročno cenejše, kakovost bivanja pa bo rasla.«

Brussels Belgium 12 October 2016. European Week of Regions and Cities. EWRC 2016 Workshop at Permanent representation of Republic of Slovenia on Circular Economy. With Dr Janez Potocnik, Mrig Igor Kos, Dr Drasko Veselinovic, and Mr Hugo Schally, DG Environment, EC.»Če je nekdanji mariborski župan na Evropskem tednu regij in mest zgolj prisluhnil dobrim praksam, sem toliko bolj vesel, da tokrat z mojo ekipo aktivno sodelujemo ter predstavljamo projekt. Wcycle je centralni projekt mariborskih javnih podjetij, sortirnica pa osnovni projekt, ki bo razbremenil občane in občanke dragega ravnanja z odpadki,« je ob predstavitvi  povedal župan Maribora dr. Andrej Fištravec. Dodal je še, da si štejejo v čast, da so razvili tovrsten projekt in da je njegovo kakovost prepoznala tudi Evropska unija.

 

Predstavitev je bila del 14. evropskega tedna regij in mest v Bruslju, ki se je je udeležil tudi dr. Janez Potočnik, pionir krožnega gospodarstva, ki je v vlogi komisarja za okolje pripravil prvi paket ukrepov za prehod EU v krožno gospodarstvo.

Brussels Belgium 12 October 2016. European Week of Regions and Cities. EWRC 2016 Workshop at Permanent representation of Republic of Slovenia on Circular Economy. With Dr Janez Potocnik, Mrig Igor Kos, Dr Drasko Veselinovic, and Mr Hugo Schally, DG Environment, EC.

Dr. Janez Potočnik

Projekt Wcycle je primer operativnega regionalnega centra za ravnanje z odpadki in hkrati razvojni pilotni center za načrtovanje in izvajanje operacij za predelavo odpadkov v drugih regijah. V projektu so združeni: Snaga Maribor kot zbiratelj in obdelovalec odpadkov ter Nigrad in Energetika, ki bosta surovine uporabila oz. jih izrabila kot vir energije.

img_4065

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

V Snagi Maribor poudarjajo, da je za njih »ključni projekt sortirnica mešanih komunalnih odpadkov. Ta v tehnologiji v celoti sledi krožnemu gospodarstvu, saj zagotavlja izločanje tistih materialov iz mešanih komunalnih odpadkov, ki jih lahko predelamo in iz njih ustvarimo nove surovine in vire. S prodajo čistih izhodnih frakcij bomo dodatno zaslužili, na ta račun pa bomo lahko zniževali cene ravnanja z odpadki za njihove uporabnike. Ponosni smo, da je celotno predstavitev in kasneje tudi razpravo spremljal nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki prav tako ocenjuje, da je edina prava pot tista, ki pelje v smer krožnega gospodarstva.«

Dr. Potočnik je pozdravil  lani sprejeto mariborsko strategijo ravnanja z odpadki, ki se preusmerja v krožno gospodarstvo. In poudaril, da ločeno zbiranje odpadkov ni več dovolj: »Ločeno zbrani odpadki morajo v predelavo/reciklažo in ne na odlaganje.« V Snagi Maribor pa pojasnjujejo, da bo z novo sortirnico delež odloženih odpadkov iz trenutnih 44 % padel na zgolj 14 %. Pri tem je pomembno razumeti tudi, da je prav odlaganje v procesu ravnanja z odpadki najdražji proces, še dodajajo.

Ko bo projekt Wcycle zaživel v vsem svojem obsegu, bo delo dobilo okoli 100 ljudi, od tega vsaj 20 % z visoko ali podiplomsko izobrazbo. Hkrati projekt uresničuje idejo, da podjetja v urbanih območjih, ki opravljajo javne storitve, medsebojno izmenjujejo informacije in sodelujejo pri medsebojnem ravnanju z vrstami odpadkov, s katerimi se srečujejo.

Krožno gospodarstvo kot krovna strategija ravnanja z odpadki

Mestna občina Maribor je v letošnjem letu kot krovno strategijo za ravnanje z odpadki sprejela strategijo krožnega gospodarstva, v kateri so združene eko-inovativne rešitve, ki povečujejo pozitivne učinke na okolje, gospodarstvo in družbo na splošno. Cilj krožnega gospodarstva je zmanjševanje količine odpadkov in varovanje  okolja, obenem pa predstavlja tudi korenito preoblikovanje delovanja celotnega gospodarstva. Poslovni model krožne ekonomije na vse odpadke gleda kot na jutrišnje surovine. V takšnem sistemu se odlagajo bistveno manjše količine odpadkov, kar bistveno manj vpliva na okolje.