Prispevki

Komunaliada 2017

33. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije

­Komunaliada 2017 v Krškem

Udeležuje se ga 65 komunalnih podjetij z blizu 3 tisoč zaposlenimi.

To je dogodek, kjer se prvi dan srečujemo s strokovnimi problemi in poskusi koraka naprej, drugi dan pa potekajo športna in delovna tekmovanja, ki pomenijo nadaljnji razvoj sodelovanja in dobrega vzdušja.

Posvet

Letošnja Komunaliada je bila posebna po tem, da so bili na enem mestu zbrani predstavniki države, lokalne skupnosti in komunalnih podjetij, zato je bila priložnost za izmenjavo mnenj, težav in praks na skupnih področjih.

Osrednje teme so bile komunalna infrastruktura in evropska sredstva, krožno gospodarstvo in zapis pravice do pitne vode v Ustavo, torej kako to pravico udejanjiti v praksi, da ne bo samo črka na papirju, je dejal direktor Kostaka Miljenko Muha.

Na posvetu so med drugim sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič, krški župan mag. Miran Stanko, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, direktorica Direktorata za okolje pri MOP mag. Tanja Bolte, direktor Direktorata za vode in investicije pri MOP Leon Behin, predstavniki Zbornice komunalnega gospodarstva in nekaterih komunalnih podjetij in župani.

Komunaliada 2017Moderatorka razprave je bila mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica Circular Change, dogodek pa povezovala Bernarda Žarn.

»Želeli smo izpostaviti trajnostni razvoj oz. t. i. Krožno gospodarstvo. Komunalna podjetja so majhen segment v krožnem gospodarstvu, ki se pojavi na začetku in na koncu. Ustvariti moramo pogoje, recimo dobavo vode, na koncu pa pospraviti stvari, ki jih je nujno treba. To pomeni, da moramo skupaj z gospodarstvom iskati inovacije, na kakšen način bomo tisto, kar smo izkoristili, zdaj pa bi zavrgli, uporabili še enkrat, da bomo ohranili čim več naravnih virov, ki so omejeni,« je pojasnil Muha.
Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo.

Drugi del posveta je bil namenjen zapisu pravice do pitne vode.
»Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo. Zdi se nam, da gre spet za klasični slovenski problem, ko je forma pomembnejša od vsebine,« opozarja Muha. Sogovorniki so se strinjali, da je voda pomembna dobrina, ki mora biti zaščitena, vseeno pa so večinoma zapis pravice do pitne vode v ustavo videli kot posledico strahu pred podeljevanjem koncesij za pitno vodo. Cilj zapisa pravice do pitne vode je bil zaščita vode, da ne postane tržno blago, težava pa se pojavlja pri zapisu, da oskrbo s pitno izvaja država preko lokalnih skupnosti neposredno. Na tem mestu se pojavlja nevarnost različnega tolmačenja glede tega, kdo naj bi oskrbo s pitno vodo pravzaprav izvajal – država občina ali javna podjetja.

Nagrade

V sklepnem delu strokovnega posveta je Zbornica komunalnega gospodarstva podelila priznanja in nagrado.
Priznanja so prejeli:

Komunalnostanovanjsko podjetje Hrastnik,
Komunala Ilirska Bistrica,
Komunalnostanovanjsko podjetje Litija
Dinos d. d.,
Komunala Sevnica,

Jože Leskovar iz podjetja Kostak kot posameznik.
Nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva je prejelo podjetje Marjetica Koper.
Posvetu je sledilo odprtje razstave komunalne opreme na stadionu Matije Gubca, kjer se je predstavilo 26 razstavljavcev.
Istočasno so se, razen druženja, odvijale športne aktivnosti ter tekmovanja v tako imenovanih delovnih MILJENKO MUHA: disciplinah.
Delovne discipline so odvoz smeti, kanalizacija, organizacija cvetja ter postavitev vodovoda.

Skupna zmaga športnih in delovnih tekmovanj je ostala doma, v podjetju Kostak, drugo mesto je zasedlo podjetje Mariborski vodovod, tretje pa podjetje Nigrad.

Circular Change su “La Voce del Popolo”

Presentata la seconda edizione della conferenza Circular Change in programma a Lubiana e Maribor a maggio.

La transizione circolare è iniziata.

È una sfida che coinvolge tutti.

La seconda edizione della Circular Change Conference trova la sua giusta eco anche sulla stampa in lingua italiana.

Nell’inserto speciale “In più Economia e Finanza in edicola con “La Voce del Popolo” (Quotidiano italiano dell’Istria e del Quarnero) del 27 aprile scorso, Francesca Mary riassume lucidamente gli ottimi motivi per non mancare all’appuntamento dei prossimi 11 e 12 maggio 2017, a Lubiana e Maribor.

La presentazione del programma della Circular Change Conference, avvenuta il 13 aprile scorso all Casa dell’Unione Europea a Lubiana, ha riaffermato la forte sinergia in atto tra la piattaforma Circular Change (ideata da Giacomelli Media) ed il governo sloveno, che ha assunto il ruolo di coorganizzatore della seconda giornata della conferenza, nonché con le Municipalità di Lubiana e Maribor, che ospiteranno la conferenza, ma anche con le Ambasciate olandese e italiana in Slovenia e con l’AmCham.

In un video messaggio il premier sloveno, Miro Cerar, ha sottolineato come sia giunto il momento che la Slovenia e l’Europa si orientino verso l’economia circolare.

La Voce del Popolo evidenzia l’attivo supporto della Partnership per la Green Economy, guidata da Tadej Slapnik, segretario di Stato alla presidenza del governo sloveno; il sostegno convinto dell’Ambasciata olandese e dell’Ambasciata italiana in Slovenia, unitamente all’Italian Trade Agency – Istituto per il Commercio Estero; le spinte europee, evidenziate dall’europarlamentare del PPE Franc Bogovič la conferma di quanto la Conferenza sia orientata anche a promuovere le attività a livello locale data dai rappresentanti delle Municipalità di Lubiana e Maribor (quest’ultima anche con l’Istituto Wcycle); un evento introduttivo intitolato “Green Plus Digital Is Circular – One Year On” organizzato da AmCham Slovenia.

A tutti questi fattori va unita la elevata qualità dei relatori, annunciati da Ladeja Godina Košir, a capo dell’iniziativa Circular Change, e rappresentati in sede di presentazione da Janez Potočnik, eurodeputato e già commissario europeo per l’ambiente, che presiede il consiglio della piattaforma Circular Change.

Date queste premesse, inevitabile per Jurij Giacomelli, fondatore di Giacomelli Media, la società che ha dato vita alla piattaforma Circular Change, l’evidenziare che diventare un Hot Spot dell’economia circolare è “un’ambizione naturale”, non solo della piattaforma ma per ciascuna delle persone e degli enti coinvolti in un ampio progetto di transizione verso l’economia circolare.

Presentata la seconda edizione della conferenza Circular Change in programma a Lubiana e Maribor a maggio.

Pubblicato il 27. april 2017 | La Voce del Popolo | Fiume / Rijeka | La transizione circolare è iniziata |

Ladeja Godina Košir: Porabljamo več, kot nam zemlja lahko daje

»Prehranska varnost je poleg vojaške in energetske varnosti ključna vrednota sodobnega življenja. V Sloveniji za zdaj jemo varno in kakovostno hrano,« so na televiziji Vaš kanal v oddaji: »Smo dobri gospodarji?« strnili ključno sporočilo tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu na Dolenjskem, Posavju in Beli krajini, ki ga je v Novem mestu pripravil Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).

»Vemo, da so viri omenjeni, število prebivalcev narašča, potrošnja se povečuje, srednji razred raste in porabljamo več, kot nam zemlja lahko daje,« je za Vaš kanal poudarila Ladeja Godina Košir, pobudnica in izvršna direktorica platforme Circular Change. Izpostavila je, da se premalo zavedamo pomena nič kilometrov od proizvajalca do krožnika in prehranjevanja v skladu s sezono.

Kupujmo in jejmo lokalno hrano

»Če pogledamo, kaj nam pridelovalci na področju kmetijstva od živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in tudi ribogojstva nudijo, bi lahko svoje jedilnike zelo kakovostno sestavili, morda kdaj plačali celo kašne evro več, pa bi ta ostal v našem sistemu. S tem bi posredno vplivali na zdravje ljudi, kar zanemarjamo, ker hrana je ključna, kako se ljudje počutimo. In to je tisti potencial, ki ga imamo, pa ga morda premalo izkoriščamo,« je izpostavila ključne izzive in priložnosti.

Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.

 

Bogovič: Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu

Podgorci, Ormož – 17. februar 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je četrti regijski Evropski pogovor o krožnem gospodarstvu posvetil razvojnim možnostim na območju občin v Podravju, ki spadajo v okvir KGZS Zavoda Ptuj.

Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu

“Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu.”

Na pogovoru so sodelovali: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo Občine Ormož, dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Doris Letina, regijska predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa vodi Peter Pribožič, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS Zavoda Ptuj.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je poudarja, da slovenski kmetje že stoletja iz roda v rod prenašajo gospodarjenje po načelih krožnega ter izraža upanje, da se bodo tudi pri nas z novostmi v preskrbovalni verigi in pri dostopu hrane potrošnikom načela krožnega gospodarstva še okrepila. Pozdravlja tudi prizadevanja članov Društva pridelovalcev sladkorne pese Slovenije za obuditev proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji.

»Sladkorna pesa je rastlina, ki skozi vegetacijo pridela največ sladkorja, energije na hektar. Prav zaradi tega je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu, o čemer smo se prepričali v Belgiji in na Nizozemskem, kamor sem kot evropski poslanec člane društva in druge slovenske strokovnjake tudi povabil na študijski obisk,« pove Bogovič.

Kako poenostaviti in posodobiti skupno kmetijsko politiko, da bodo te kos izzivom 21. stoletja, išče cela Evropa.

Cilj: boljše odzivanje na vse izzive 21. stoletja

»Odgovor na to, kako poenostaviti in posodobiti skupno kmetijsko politiko (SKP), da bodo te kos izzivom 21. stoletja, išče ne le Slovenija, temveč cela Evropa,« pa ob predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva izpostavlja Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). Spomni tudi, da je Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, v začetku februarja izpostavil skupni cilj Skupne kmetijske politike (SKP), ki je: boljše odzivanje na družbene, politične, okoljske in gospodarske izzive 21. stoletja. »Prehranska varnost in vitalnost podeželja sta dva ključna razvojna gradnika, ki se vključujeta v širši koncept prehoda v krožno gospodarstvo«, opozarja Godina Košir.

Prednost razvoju družinskih kmetij

Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, predstavlja naravne pogoje za pridelavo hrane v Podravju, ki so v tem okolju odlični. »Imamo še veliko neizkoriščenih naravnih potencialov za namakanje, odlične pogoje za vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, ki jih je smiselno izkoristiti.« Pove tudi, da so v zadnjih letih uspeli razviti evropsko primerljive kmetije, ki se lahko soočajo z novimi izzivi, kot so tudi nove tehnologije pridelave hrane. »Veliko pa imamo še za postoriti na področju organiziranosti, povezovanja in enotnega nastopa na trgu, s ciljem spodbuditi zavest potrošnika o pomenu doma pridelane zdrave hrane. Prav zagotovo pa je treba spremeniti zemljiško politiko, ki bo dala prednost razvoju družinskih kmetij, ki morajo biti steber razvoja kmetijstva v Sloveniji,« še izpostavlja Rebernišek.

Prihodnost so alternativni proizvodi iz sladkorne pese

O pomenu vrnitve sladkorne pese na slovenka polja dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, poudarja vlogo sladkorne pese v kolobarju, ki je izrazito večkratna in multifunkcijska. »Poleg tega, da tudi po evropskih podatkih dosega najvišje pokritje med glavnimi poljščinami, daje poleg sladkorja tudi številne stranske proizvode, kot so pesni rezanci in melasa,« je povedal dr. Rozman in svojo predstavitev podkrepil s podatki, da sladkorna pesa v primerjavi z drugimi kulturami, ki za dober pridelek zahtevajo kakovostno in dosledno agrotehniko, pušča zemljišče z dobrimi fizikalnimi lastnostmi in tudi številne organske ostanke v obliki neuporabljene glave z listjem. Pove pa tudi, da so v zadnjem času raziskave usmerjene tudi v razvoj alternativnih proizvodov iz sladkorne pese.

Celovito podporno okolje za mlade kmete

Doris Letina, regijska predstavnica  Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, pa opozori, da kmet ni samo nekdo, ki prideluje hrano, ampak je tisti, ki nas hrani: »Mladim kmetom, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva, želimo z Akcijskim načrtom za delo z mladimi kmeti, ki ga je pripravila ZSPM v sodelovanju z MKGP ter KGZS, omogočiti celovito podporno okolje, kjer bodo pridobivali nova znanja, izmenjevali izkušnje, se povezovali, z družino brezskrbno šli na dopust, za svoje delo pa dobili zasluženo plačilo in bili med deležniki cenjeni in upoštevani.« V ZSPM želijo, da širša javnost mladega kmeta prepozna kot tistega, ki ima znanje, veščine, delavnost in ki stremi k trajnostnemu razvoju ter je pomemben člen lokalnega in tudi nacionalnega okolja.

Franc Bogovič: Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva so tudi v krožnem gospodarstvu

Murska Sobota, 6. januar 2017 –  Družbena sprejemljivost kmetijstva, tehnološki napredek in boljši prenos znanja ter oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020 so po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) trije ključni izzivi kmetijstva v Sloveniji. Skupaj s krožnim gospodarstvom, ki se širi tudi v kmetijstvo, je o njih spregovoril na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru, ki je bil danes v Murski Soboti.

Gosti pogovora  z naslovom: »Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu« so bili tokrat še: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), France Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojz Štuhec ml., kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani v Občini Murska Sobota, Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter Slavko Petovar, župan Občine Veržej in specialist za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota, ki je bil tokrat v vlogi moderatorja.

Krožne priložnosti v kmetijstvu so

»Vire uporabljajmo tako, da jih v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje. To je osnovno vodilo krožnega gospodarstva. V kmetijstvu imamo na strani produkcije na primer priložnosti za optimizacijo pri upravljanju z zemljo in pri učinkovitejšem, bolj sistematičnem povezovanju kmetijstva in živinoreje. Na strani potrošnje pa so velike priložnosti pri zmanjševanju količin odpadne hrane, spreminjanju prehranskih navad kot tudi pri sami embalaži, ki naj bi je bilo čim manj, « je v svoji uvodni predstavitvi povedala Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba)

Izpostavila je, da podatek, da potrošniki v razvitih državah letno zavržemo toliko hrane (222 milijonov ton) kot je Podsaharska Afrika proizvede (230 milijonov ton), sam po sebi govori o neracionalnosti obstoječih vzorcev proizvodnje in potrošnje. »Informiranje o priložnostih, ki jih krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model prinaša na ekonomski, družbeni in okoljski ravni ter spodbujanje prehoda v trajnostno naravnano družbo, je eno osnovnih poslanstev platforme Circular Change,« je menila Ladeja Godina Košir.

Franc Bogovič, nekdanji kmetijsko-okoljski minister, danes pa kot poslanec v Evropskem parlamentu aktiven v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je poudaril, da je družbena sprejemljivost kmetijstva pomemben vidik. »Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je  uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih,« meni. In dodaja, da je pri tem ključna komunikacija s potrošniki, da ti bolj spoznajo dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.

Roboti, droni in traktorji na daljinsko vodenje

Spregovoril je tudi o tehnološkem napredku in boljšem prenosu znanja. Spomnil je, da je tudi kmetijstvo deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedeljstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..) »Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi,« je izpostavil Bogovič.

Kot tretji ključni izziv pa je navedel oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020. »Nova SKP mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s  tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča,  pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov. Pomembno je tudi vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev),« poudarja Bogovič.

Število mladih kmetov se povečuje

Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, je predstavil stanje kmetijstva v Pomurju ter opozoril, da se v Pomurju število hektarjev obdelovalnih površin zmanjšuje. »Prav tako se zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, in še posebej malih kmetijskih gospodarstev, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da se povečuje število hektarjev obdelovalnih površin na kmetijo, število mladih kmetov – prevzemnikov in število hektarjev pokritih površin,« je bil vseeno tudi optimističen Režonja.

 

 

Leto 2050: Prehraniti 9,7 milijarde ljudi in ohraniti planet bo ključen izziv

»Z vidika zmogljivosti našega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi naš ključen izziv za prihodnost. Pika!« je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« jasen in odločen dr. Janez Potočnik, pionir in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo.

V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, globalno zavržemo kar 30 odstotkov vse hrane, na drugi strani pa se soočamo z 800 milijoni lačnih, je dr. Potočnik nanizal nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, kažejo tudi globalne analize, največji, to je kar 63,8 odstotni, delež odrežejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo preživetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potrošniški model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Potočnika »edina možna pot za naš dolgoročni obstoj«.

Okroglo mizo, na kateri so poleg Potočnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer, eden izmed idejnih vodij SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja Erika Oblak, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja. Moderirala jo je Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.


Rdeči alarmi posledica pridelave hrane

Dr. Janez Potočnik foto: Maša Kores

Dr. Janez Potočnik o pomembnosti vključitve kmetijstva v model krožne ekonomije. Foto: Maša Kores

Dr. Potočnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden ključnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da »ni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.« In opozoril, da, po tem ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospeška, danes živimo v stoletju velike ranljivosti, ko je naša odgovornost za dolgoročni obstoj veliko večja, kot je bila kdaj koli prej.

Trenutno nas na planetu živi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije kažejo, da nas bo 9,7 milijarde. In že ob zdajšnjem številu ljudi na zemlji, analize kažejo, da smo predvsem na dveh področjih, ključnih za obstoj človeštva, že v rdeči coni ali na tako imenovani planetarni meji – to sta upravljanje s tokovi fosforja in dušika ter na področju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. »In vse te je bodisi izključno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanjšati te vplive najpomembnejša naloga,« je prepričan Potočnik.

Tretjina rib je prelovljenih, pridelava hrane uničuje biodiverziteto

Številke na primer neizprosno kažejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki še omogočajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.

Kljub temu imamo kar 800 milijonov lačnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. »Evropa je pri deležu predebelih ljudi nekje na sredini, prednjačita pa seveda ZDA in arabske države,« je pojasnil Potočnik.

Trgovci si globalno odrežejo krepko več kot pol

Nespodbuden je še en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca tudi v globalnem merilu ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard dolarjev ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo še vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je tudi ta del podobno kot trgovski skoncentriran v rokah peščice – bolj ali manj deset globalnih podjetij. Med tem ko se 20 odstotni delež, ki ostane kmetom in znaša dobrih 2.175 milijard dolarjev, razdeli na 450 milijonov kmetij.

Še vedno zavržemo 30 odstotkov hrane. »In to pomeni, da posledično zavržemo tudi eno tretjino vse vode, semen, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vloženo v proizvodnjo te tretjine hrane,« je dr. Potočnik opozori na manj vidni del stroškov.

Dvorana Mestnega muzeja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven koncept. Foto: Maša Kores

Dvorana Mestnega muzeja, ki je gostila okroglo mizo: »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža«, je bila povsem polna. “Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven termin in pomembna tema,” je dejstvo komentirala Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja. Foto: Maša Kores

Lastno znanje in nova delovna mesta

»Najprej se je potrebno naučiti »ferpleja«. Tega v svetu primanjkuje,« je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. In nadaljeval, da se nam »blagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogoče pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na nižji standard«. Delil je tudi spomin iz svojega otroštva, ko smo bili vsi zaradi na splošno manj blagostanja še zelo racionalni – danes bi temu rekli krožni. »Ko smo imeli koline, se je uporabil prav vsak delček prašiča, nič ni šlo v nič.«

13495189_1037427209639261_3467156968117484232_n

“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,« je poudaril Bogovič.

Evropski poslanec je prepričan, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. »Postati mora način življenja.” Izpostavil je konkretne primere dobre prakse v Sloveniji (primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.

»Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,« je ponazoril Bogovič primer dobre prakse in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tudi mladih v šolah, ko so v letu 2003  vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov in postavili objekte za obdelavo odpadkov.

Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov na deponijo pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, preko katerih ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da do sklenitve sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.

Jeseni krožno gospodarstvo v roke kabineta premiera

Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje je povedal, da je bil pomemben preskok na področju prehoda v bolj trajnostne, zelene in krožne koncepte v Sloveniji sprejem paketa za prehod v zeleno gospodarstvo. »Jeseni koordinacijo na tem področju prevzema kabinet predsednika vlade in državni sekretar Tadej Slapnik,« je napovedal Vajgl. Dodal je, da bo v prihodnje ključno to, da se krožno gospodarstvo vključi tudi v temeljni dokument, ki je v pripravi – to je Strategijo Slovenije.  Za jesen pa je napovedal še težko pričakovano priključitev Slovenije Fundaciji Ellen MacArthur in preko nje intenzivno izobraževanje ključnih ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v bolj krožno ekonomijo.

13592825_1037429046305744_375871362789252289_n

Prehod v krožno gospodarstvo mora biti strateška prioriteta vlade, ne le okoljskega ministrstva, je na okrogli mizi poudaril Potočnik in sogovorniki so se s tem strinjali.

Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja, je menila, »da je škoda, da danes ni prisotnih več poslancev, predvsem iz domačega parlamenta, saj je to mesto, kjer se sprejemajo vse ključne odločitve«. In to utemeljila: »Zelo pomembno je, da najprej stvari razumemo, preden o njih odločamo.« Mirko Šprinzer pa je pojasnil, da jim je v zadnjem času uspelo povezati kar 33 različnih ustanov, ki bodo poskušale v življenje spraviti projekt sodelovanja po principih krožnega gospodarstva.

»Krožno gospodarstvo je pot učenja in imeti moramo potrpljenje, da na tej poti vztrajamo,« pa je razpravo na koncu zaokrožila moderatorka in iniciatorka Circular Change platforme Ladeja Godina Košir.

Celotno prezentacijo dr. Janeza Potočnika si lahko ogledate na tej povezavi.

13438832_1037427512972564_6685225657985088804_n

Pogovor je moderirala Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.