Prispevki

Janez Potočnik med svetovnimi voditelji prehoda v krožno gospodarstvo

Helsinki, 5. junij

Danes se je v finski prestolnici začel Svetovni forum krožnega gospodarstva 2017. Na slavnostni otvoritvi je imel uvodni govor dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire UNEP, nekdanji evropski komisar za okolje in svetovno priznani strokovnjak za krožno gospodarstvo. Prav Potočnik je kot evropski komisar osnoval prvi sveženj ukrepov za spodbujanje prehoda v krožno gospdoarstvo, ki so ga že tedaj začele izvajati najbolj napredne članice EU, Evropska komisija pa ga je v malce spremenjeni obliki sprejela v naslednjem mandatu, decembra 2015.

Potočnik se je v svojem uvodnem nastopu zahvalil Finski za organizacijo tako odmevnega srečanja, ki utrjuje zavedanje o tem, da je prehod v krožno gospodarstvo izziv sedanjosti. Priznal je, da bi pred tremi leti, ko je kot evropski komisar zagovarjal prvi sveženj ukrepiv za prehod v krožno gospdoarstvo, ne mogel verjeti, da bo  krožna tranzicija dosegla tako moćno zavedanje in vključenost. Pozval je k voditeljstvu k bolj umnemu upralvjanju z viri, saj je čas za ukrepanje že zdavnaj tu.

Dvodnevno srečanje, ki je v Helsinkih zbralo več kot 1500 udeležencev iz celega sveta, organizira finski inovacijski sklad SITRA. Srečanje  se odvija v dneh, ko Finska praznuje 100-letnico svoje nedovisnosti , in poteka v kongresnem centru Finlandia, zgradbe velikega finskega arhitekta Alvarja Aalta, ki je ob svojem odprtju leta 1975 gostilo zgodovinso srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Na Forumu, ki je namenjen spoznavanju, načrtovanju in povezovanju globalnih, nacionalnih in lokalnih procesov transformacije v krožno gospodarstvo, sodeluje tudi delegacija Republike Slovenije, pod vodstvom Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije in vodje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije.

Program konference je objavljen TUKAJ, predstavitveni video konference pa TUKAJ.

Ogled foruma je možen v živo na tej povezavi. Posnetki prenosa bodo objavljeni tudi po zaključku konference.

Dr. Potočnik: Na spremembe, ki so neizogibne, je bolje biti pripravljen

Ljubljana, 31. avgust 2016. »Platforma Circular Change (CC) je odlična pobuda in kot Posvetovalni odbor jo bomo po najboljših močeh usmerjali tako, da bo čim bolj učinkovito spodbujala spremembo gospodarskega modela iz linearnega v bolj krožnega,« je po izvolitvi za predsednika Posvetovalnega odbora (Advisory Board) platforme Circular Change povedal dr. Janez Potočnik.

Platforma, ki je bila letos spomladi (po zgledu Nizozemske) ustanovljena s ciljem spodbujati projekte krožne ekonomije v Sloveniji in regiji ter slovenska podjetja in ostale deležnike povezovati z dobrimi praksami doma in v tujini, deluje v okviru družbe Giacomelli media.

Ladejo Godina Košir, iniciatorko platforme Circular Change, je odbor potrdil za izvršno direktorico platforme CC. Foto: Taja Košir

»Posvetovalni odbor je od danes naprej naše osrednje posvetovalno in usmerjevalno telo. Dragoceno je sodelovati z osebnostmi, ki imajo znanje, širino, mednarodne izkušnje in kritičen ter obenem konstruktiven pristop k sooblikovanju vsebin in udejanjanju konkretnih projektov, ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo,« je izpostavila  mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change in partnerica v podjetju Giacomelli media. Odbor jo je danes potrdil za izvršno direktorico platforme CC.

Petčlanski odbor ekspertov

Posvetovalni odbor ima triletni mandat z možnostjo podaljšanja. Sestavlja ga pet članov, poleg predsedujočega dr. Janeza Potočnika, nekdanjega evropskega komisarja za okolje in predlagatelja prvega svežnja ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo v EU, so člani še: Edi Kraus, generalni direktor AquafilSLO, podjetja, ki je v svetovnem merilu prvi in edini proizvajalec regneriranega najlona ECONYL® iz odpadnih materialov, Josephine Green, dolgoletna direktorica za inovativnost in družbene trende v Philipsu, zdaj pa svetovalka in zagovornica koncepta krožne kulture, Guido Braam, direktor Powerd by Meaning in nekdanji prvi mož kooperative Circle Economy, ki je na Nizozemskem sprožila vrsto projektov krožnega gospodarstva ter Nizozemsko znotraj EU postavila v središče in za zgled uspešnih projektov krožnega gospodarstva, in Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja medresorske delovne skupne “Partnerstvo za zeleno gospodarstvo”.

Dogodka se je kot gostja udeležila tudi mag.Tanja Bogataj,v času delovanja na MOP vodja projekta Povezani za rast, zdaj pa kot državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo in članica »Partnerstva za zeleno gospodarstvo.«

Razlogi za krožno gospodarstvo jasni

Dr. Potočnik je ob tokratnem dogodku vnovič izpostavil, da so »ključni razlogi za prehod v model krožnega gospodarstva jasni. Na eni strani smo ujeti v stare tradicionalne načine delovanja, sisteme, modele, finančne strukture, ki ne dajejo odgovora na izzive prihodnosti. Na drugi strani pa zaradi rasti potrošnje naraščajo cene surovin. Celotna Evropa pa je odvisna od uvoza surovin.«

Advisory_Board_Janez_Potocnik

Za predsednika Posvetovalnega odbora (Advisory Board) platforme Circular Change je bil soglasno potrjen dr. Janez Potočnik. Foto:Taja Košir

Ob tem je dodal, da bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo vsi takoj za prehod v nov ekonomski model. »Nekateri bodo še naprej sledili predvsem optimizaciji obstoječih modelov. Vendar je zelo verjetno, da bodo na dolgi rok težko obstali na trgu. Sprememba iz linearnega v krožni sistem se bo namreč neizogibno zgodila. Zato je na te spremembe veliko bolje biti dobro pripravljen.«

Za vsa podjetja enakega recepta ni

Kot je pojasnil, enostavnega in predvsem enovitega recepta za vsa podjetja ni. »Vsako podjetje mora samo najti svoje rešitve, kako se bo v prihodnje soočalo z izzivi, ki jih prinašajo omejeni in vse dražji viri ter okoljski izzivi. Nekatera podjetja bodo spremenila poslovni model, druga bodo spremenila le oskrbno verigo in bodo surovine ali polizdelke kupovala pri drugih dobaviteljih. Vse to bo prispevalo k spreminjanju sistema. Kar je predvsem pomembno je namreč to, da podjetja na celotno svoje poslovanje začnejo gledati bolj odgovorno.«

V nadaljevanju se je Posvetovalni odbor na svoji konstitutivni seji seznanil še z vsemi dosedanjimi aktivnostmi CC in mednarodnimi partnerstvi ter sodelovanji, sprejel Pravilnik o delovanju CC platforme in potrdil program aktivnosti za 2016/2017.

Več kot 30 dogodkov in delavnic

Program za obdobje avgust 2016 do junij 2017 vsebuje več kot 30 najrazličnejših dogodkov, delavnic, izobraževalnih programov in aktivnosti. Določen del programa je brezplačen in namenjen vsem, ki jih zanima krožno gospodarstvo in bi si želeli izvedeti, kako lahko sodelujejo in po svojih močeh ter z zgledom prispevajo k spremembam. Del programa pa je namenjen članom platforme Circular Change, to je podjetjem, start-upom, ustanovam, izobraževalnim inštitucijam, občinam in ostalim zainteresiranim deležnikom, zato bo dodatno prilagojen njihovimi poslovnimi in družbenim potrebami. Platforma CC je potrjena tudi kot partnerska platforma vladnega projekta »Partnerstvo za prehod v zeleno gospodarstvo« in kot komunikacijsko stičišče članstva Slovenije v Fundaciji Ellen MacArthur.

Open Circle in Fast Forward

Prvi jesenski dogodek bo v sredo, 14. septembra – tako imenovani Open Circle. Namenjen je spoznavanju podjetij in posameznikov, ki jih zanimajo principi in modeli krožnega gospodarstva, ter spoznavanju in povezovanju s timom platforme Circular Change. Člani platforme pa se bodo srečevali še na tako imenovanih Closed Circles, ki bodo namenjeni določenim aktualnim tematikam, povezovanju z dobrimi praksami iz tujine in medsebojnemu sodelovanju pri krožnih projektih.

Jeseni je predviden pričetek izobraževalnega programa Fast Forward on Circular Economy. Poudarek programa bo na: spoznavanju principov krožne ekonomije, preoblikovanju poslovnih modelov iz linearnih v krožne,  managementu sprememb in krožnih inovacijah.

Na ogledu proizvodnje regeneriranega najlona ECONYL®

Tokratna seja je potekala v prostorih podejtja AquafilSLO. Člani odbora so si skupaj z ekipo Circular Change na povabilo gostitelja, generalnega direktorja družbe Edija Krausa, ogledali, kako v podjetju teče proizvodni cikl oz. sistem regeneracije ECONYL®.

Advisory_Board_Aquafil_visit

Člani Posvetovalnega odbora so si skupaj z ekipo Circular Change na povabilo Edija Krausa, generalnega direktorja AquafilSLO, ogledali, kako se proizvaja regnerirani najlon ECONYL®. Foto: Taja Košir

Gre za inovativno tehnologijo, ki je bila razvita prav v tovarni v Sloveniji in skupini Aquafil omogoča, da iz odpadnih najlonskih materialov, med katerimi so tudi odpadne ribiške mreže, ki po koncu uporabe pogosto pristanejo v morju (kar je trenutno globalno ena večjih okoljskih katastrof), izdelujejo prvovrsten regnerirani najlon ECONYL® . Ta je, kot poudarja Kraus, povsem enake kakovosti kot najlon, ki je pridobljen iz osnovne surovine in je na določenih trgih, na primer v ZDA, zelo cenjen, saj dosega pri kupcih celo višje cene kot običajen najlon.

 

Circular Economy as major opportunity to improve competitiveness of European continent

“It is fundamentally important to understand that the fact how we produce the product and even before how we design it – is already the moment where the destiny of overall life cycle of the product has been made. Is product repairable, can be refurbished and at the later stage can be recycled. If we create product that consumer can throw away after short time, we are creating a lot of negative influences on environment and human health,” emphasizes dr. Janez Potočnik, co-chair of UNEP International Resource Panel and pioneer and advocate of Circular Economy.

Circular Change team Ana Isabel Munguia Partida, Executive Editor of Media Change, and Taja Košir Popovič, Video & Photography, had great opportunity to speak with Potočnik at the international conference Embracing the Circular Economy in Ljubljana where key Circular Economy experts from the region gathered in May to meet Slovenia business people to discuss trends and future of this new economic model.

IMG_4307

Dr. Janez Potočnik also very well known as former Commissioner for Environment of the European Commission (EK) who introduced the first Circular Economy package in EU.

Potočnik believes that changing economy from linear to circular – is major opportunity to improve competitiveness of European continent.

“Globally we don’t have the alternative and it is also the way to keep industry in Europe,” he thinks.

In interview he explains how to make whole transition easier and why companies will benefit out of it.

 

 

Casper Jorna CE 100 program Lead at the Ellen MacArthur Foundation who also spoke at the conference is convinced: “Future for Circular Economy is very bright.”

Jorna explained the reason to believe so is in the fact that “a lot of corporate collaboration projects is going one where companies started to work together – to find better circular solutions.”

Discover what are the key ingredients for efficient CE collaboration in short interview with Casper Jorna.

 

Guido Braam Executive Director at Netherland Hotspot is connected with Circular Economy since he has got the opportunity to set up network offices for circular economy in Netherland six years ago.

guido-braam-circular-hotspot

Guido Braam Executive Director at Netherland Hotspot.

From his experience two or three years are needed for the circular economy projects in companies to bring the results.In interview he emphasized why so called neutral places free of competitiveness are so crucial to encourage circular innovation and collaboration.

 

Also Slovenia is very active in helping businesses transforming old business models to new one’s. Visionary Ladeja Godina Košir, Co-founder and Connector at Giacomelli media this year initiated international Circular Economy platform from Slovenia – called Circular Change (you are reading it right now).

Udeleženci-konference-Circular-Change4

International conference Embracing the Circular Economy in Ljubljana where key Circular Economy experts from the region gathered in May whit initiator and host Ladeja Godina Košir (first on the right).

With big effort from initiator Godina Košir passionate about establishing strong international connections platform become very noticeable in really short time. As a host of international conference Embracing the Circular Economy Godina Košir explained main goals of the platform are “to connect different stake-holders in the region, to enable them to cooperate and help them in all possible ways to do the transition from linear to more circular business model.”

“We are international platform because we believe that we have to share best practices internationally and to learn from each other globally, “Godina Košir explains.

She adds major benefit for members of the platform “will be tools for this transition and connections with other businesses to exchange experience. Trade missions for members will be organized so members will be able to meet other companies specially in the Europe that are already on the way to circular models.”

In interview she also explains the purpose of a tool called case study yourself.

 

 

 

All four interviews were made and produced by Ana Isabel Munguia Partida, Executive Editor of Media Change and Taja Košir Popovič, Video & Photography.

Leto 2050: Prehraniti 9,7 milijarde ljudi in ohraniti planet bo ključen izziv

»Z vidika zmogljivosti našega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi naš ključen izziv za prihodnost. Pika!« je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« jasen in odločen dr. Janez Potočnik, pionir in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo.

V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, globalno zavržemo kar 30 odstotkov vse hrane, na drugi strani pa se soočamo z 800 milijoni lačnih, je dr. Potočnik nanizal nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, kažejo tudi globalne analize, največji, to je kar 63,8 odstotni, delež odrežejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo preživetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potrošniški model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Potočnika »edina možna pot za naš dolgoročni obstoj«.

Okroglo mizo, na kateri so poleg Potočnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer, eden izmed idejnih vodij SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja Erika Oblak, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja. Moderirala jo je Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.


Rdeči alarmi posledica pridelave hrane

Dr. Janez Potočnik foto: Maša Kores

Dr. Janez Potočnik o pomembnosti vključitve kmetijstva v model krožne ekonomije. Foto: Maša Kores

Dr. Potočnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden ključnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da »ni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.« In opozoril, da, po tem ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospeška, danes živimo v stoletju velike ranljivosti, ko je naša odgovornost za dolgoročni obstoj veliko večja, kot je bila kdaj koli prej.

Trenutno nas na planetu živi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije kažejo, da nas bo 9,7 milijarde. In že ob zdajšnjem številu ljudi na zemlji, analize kažejo, da smo predvsem na dveh področjih, ključnih za obstoj človeštva, že v rdeči coni ali na tako imenovani planetarni meji – to sta upravljanje s tokovi fosforja in dušika ter na področju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. »In vse te je bodisi izključno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanjšati te vplive najpomembnejša naloga,« je prepričan Potočnik.

Tretjina rib je prelovljenih, pridelava hrane uničuje biodiverziteto

Številke na primer neizprosno kažejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki še omogočajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.

Kljub temu imamo kar 800 milijonov lačnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. »Evropa je pri deležu predebelih ljudi nekje na sredini, prednjačita pa seveda ZDA in arabske države,« je pojasnil Potočnik.

Trgovci si globalno odrežejo krepko več kot pol

Nespodbuden je še en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca tudi v globalnem merilu ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard dolarjev ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo še vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je tudi ta del podobno kot trgovski skoncentriran v rokah peščice – bolj ali manj deset globalnih podjetij. Med tem ko se 20 odstotni delež, ki ostane kmetom in znaša dobrih 2.175 milijard dolarjev, razdeli na 450 milijonov kmetij.

Še vedno zavržemo 30 odstotkov hrane. »In to pomeni, da posledično zavržemo tudi eno tretjino vse vode, semen, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vloženo v proizvodnjo te tretjine hrane,« je dr. Potočnik opozori na manj vidni del stroškov.

Dvorana Mestnega muzeja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven koncept. Foto: Maša Kores

Dvorana Mestnega muzeja, ki je gostila okroglo mizo: »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža«, je bila povsem polna. “Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven termin in pomembna tema,” je dejstvo komentirala Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja. Foto: Maša Kores

Lastno znanje in nova delovna mesta

»Najprej se je potrebno naučiti »ferpleja«. Tega v svetu primanjkuje,« je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. In nadaljeval, da se nam »blagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogoče pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na nižji standard«. Delil je tudi spomin iz svojega otroštva, ko smo bili vsi zaradi na splošno manj blagostanja še zelo racionalni – danes bi temu rekli krožni. »Ko smo imeli koline, se je uporabil prav vsak delček prašiča, nič ni šlo v nič.«

13495189_1037427209639261_3467156968117484232_n

“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,« je poudaril Bogovič.

Evropski poslanec je prepričan, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. »Postati mora način življenja.” Izpostavil je konkretne primere dobre prakse v Sloveniji (primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.

»Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,« je ponazoril Bogovič primer dobre prakse in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tudi mladih v šolah, ko so v letu 2003  vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov in postavili objekte za obdelavo odpadkov.

Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov na deponijo pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, preko katerih ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da do sklenitve sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.

Jeseni krožno gospodarstvo v roke kabineta premiera

Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje je povedal, da je bil pomemben preskok na področju prehoda v bolj trajnostne, zelene in krožne koncepte v Sloveniji sprejem paketa za prehod v zeleno gospodarstvo. »Jeseni koordinacijo na tem področju prevzema kabinet predsednika vlade in državni sekretar Tadej Slapnik,« je napovedal Vajgl. Dodal je, da bo v prihodnje ključno to, da se krožno gospodarstvo vključi tudi v temeljni dokument, ki je v pripravi – to je Strategijo Slovenije.  Za jesen pa je napovedal še težko pričakovano priključitev Slovenije Fundaciji Ellen MacArthur in preko nje intenzivno izobraževanje ključnih ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v bolj krožno ekonomijo.

13592825_1037429046305744_375871362789252289_n

Prehod v krožno gospodarstvo mora biti strateška prioriteta vlade, ne le okoljskega ministrstva, je na okrogli mizi poudaril Potočnik in sogovorniki so se s tem strinjali.

Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja, je menila, »da je škoda, da danes ni prisotnih več poslancev, predvsem iz domačega parlamenta, saj je to mesto, kjer se sprejemajo vse ključne odločitve«. In to utemeljila: »Zelo pomembno je, da najprej stvari razumemo, preden o njih odločamo.« Mirko Šprinzer pa je pojasnil, da jim je v zadnjem času uspelo povezati kar 33 različnih ustanov, ki bodo poskušale v življenje spraviti projekt sodelovanja po principih krožnega gospodarstva.

»Krožno gospodarstvo je pot učenja in imeti moramo potrpljenje, da na tej poti vztrajamo,« pa je razpravo na koncu zaokrožila moderatorka in iniciatorka Circular Change platforme Ladeja Godina Košir.

Celotno prezentacijo dr. Janeza Potočnika si lahko ogledate na tej povezavi.

13438832_1037427512972564_6685225657985088804_n

Pogovor je moderirala Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.