Prispevki

CC Konferenca 2. dan

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – 2nd Circular Change conference

Naslednji izziv: umestiti Slovenijo med krožne voditeljice v svetu

Naložbe v Mariboru pokazatelj razvojnega potenciala krožnega prehoda

Maribor, 12. maja 2017

Dilem ni, priložnost pa je zdaj

 

Slovenija ima veliko razvojno priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, s čimer se lahko pridruži vodilni skupini najbolj razvitih evropskih držav, ki na tem področju že dosegajo zavidljive rezultate. Ta priložnost izhaja iz njenih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, geostrateških in naravnih danosti. Še dodatno jo krepi iskanje odgovorov po vsem svetu na razmere globalne absolutne redkosti virov ob naraščajočem številu prebivalstva, ki že danes močno spreminja pogoje gospodarjenja v domala vseh gospodarskih panogah. Spodbujajo pa jo tudi usmeritve EU v krožno gospodarstvo, ki postaja ključni vidik evropske konkurenčnosti. Tak je najpomembnejši sklep udeležencev 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, ki ga je v svojem nastopu poudaril tudi premier Miro Cerar.

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv.

“Maribor kot regijsko središče prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce,” je poudaril župan Mesten občine Maribor Andrej Fištravec. “Dilem ni, priložnost pa je zdaj,”, pa je srednji govor na dogodku povzel nekdanji evropski komisar za okolje  ter sopredsedujoči mednarodnemu panelu za naravne vire (IRP) pri Združenih narodih in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change dr. Janez Potočnik.

 

Vizija Vlade RS: zasidrati Slovenijo kot krožno voditeljico na svetovnem zemljevidu

Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.

V sklepnem govoru dvodnevnega srečanja je v Mariboru je Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar kot častni pokrovitelj 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change poudaril, da konferenco vidi kot edinstveno priložnost, da se Slovenija predstavi kot ambiciozna država, ki si je zadala, da bo stala ob boku svetovnim zelenim voditeljicam. “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo,” je poudaril premier Cerar. “Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati.” Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, kot jih je poimenoval, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.

 

Ključni poudarki dvodnevnega mednarodnega srečanja v dveh slovenskih krožnih mestih

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv

Dvodnevni dogodek v organizaciji povezovalne platforme Circular Change se je v petek iz Ljubljane preselil v mariborski hotel Habakuk. Srečanje je rezultat več kot 50 vsebinskih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. V vlogo so-organizatorja današnjega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

Skupaj z Godino Koširjevo so konferenco sta drugi dan konference odprli župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Nj. e. Paolo Trichilo, Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in državni sekretar Tadej Slapnik.

Državni sekretar Tadej Slapnik

Udeleženci so najprej prisluhnili dvema uvodničarjema. Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v svojem govoru izpostavil sistemske vidike krožne tranzicije. V uvodnem temeljitem premisleku o velikem pospešku, ki ga človeštvo doživlja v 20. in 21. stoletju, in ki vodi do vse težje obvladljivih civilizacijskih neskladij, ki vse bolj ogrožajo možnosti za trajnostno bivanje na (pre)naseljenem planetu, se je nekdanji evropski komisar za okolje osredotočil na izzive Evropske unije ter orisal sodobne izzive za voditelje, ki jih neizogibno potrebujemo za izhod iz sedanjega položaja. Poudaril je zavedanje, da smo vsi skupaj šele na “začetku začetka”, zato so potrebne velike odločitve za prehod v nov ekonomski sistem. Obenem pa izostril vprašanje časovne razsežnosti reševanja trajnostnih izzivov z zavrnitvijo logike prenekaterih, da gre za vprašanja, namenjena prihodnosti. “Vsem tem sporočam, da je ta prihodnost prišla in se imenuje sedanjost,” je svoj nastop sklenil Potočnik.

Potočnik je bil prvi komisar, ki je pripravil obsežni paket ukrepov za spodbudo prehoda v krožno gospodarstvo, ki je bil v nekoliko prilagojeni obliki naposled sprejet konec leta 2015.

Giulio Bonazzi, Aquafil

Predsednik upravnega odbora in direktor Aquafila Giulio Bonazzi pa je prek izjemne osebne izkušnje družbeno odgovornega družinskega podjetnika in vizonarja izpričal izjemen zgled krožne preobrazbe poslovne skupine s sedežem v mestecu Arco v avtonomni pokrajini Trento v Italiji. Družba, ki deluje na treh kontinentih, je svojo intenzivno pot preobrazbe začela sistematično izvajati pred 11 leti. Med drugim so edinstven krožni poslovni model, ki omogoča ponovno uporabo najlona 6 iz ribiških mrež in rabljenih preprog, ki jih zbirajo po vsem svetu in iz njih po lastni, zaščiteni metodi spet pridelajo to sestavino, zasnovali prav v obratu tega podjetja v Sloveniji, ki ga vodi tržaški gospodarstvenik Edi Kraus. Zdaj ta model prenašajo tudi v druge svoje obrate.

 

Pozicioniranje Slovenije kot države voditeljice v krožni tranziciji

Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je predstavil Globalno pobudo tega globalnega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere umeščajo našo državo kot eno najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado Circulars, namenjene krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklusu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu. Turos je med slovenskimi podjetji izrecno izpostavil Valtex. V prvem letu je to nagrado prejel Janez Potočnik. Pojasnil je tudi velik pomen, ki ga imajo za prehod v krožno gospodarstvo povezovalne platforme, kakršna postaja tudi njihova pobuda, ter pri tem izrecno pohvalil sodelovanje s platformo Circular Change. V sklepnem nastopu na konferenci je premier Miro Cerar potrdil, da je Slovenija na dobri poti in sprejel izziv ter na ta način Slovenijo umestil med najbolj ambiciozne evropske države na poti v krožno gospodarstvo.

 

Maribor kot krožno mesto

V nadaljevanju petkovega sporeda so se udeleženci posvetili Mariboru kot krožnemu mestu in podrobneje spoznali načrte za uresničitev njegove obsežne preobrazbe, ki jo združuje projekt Wcycle.

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

Igor Kos z mestne občine je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja.

“MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom,” je na konferenci poudaril župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

 “V okviru tega projekta smo skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Skozi sinergije izvedbe projektov bomo tako zagotavljali optimalno izrabo vseh snovnih virov v mestu, krajšali materialne poti in oblikovali nove produkte, tako pa tudi ustvarili nova trajna zelena delovna mesta. Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predamo regijo v boljšem stanju kot je danes.”

Obenem kaže razumeti dobro udeležbo predstavnikov EBRDja, Astrid Motta in Davorja Inđića v obeh omizjih drugega dne kot izrecno znamenje zanimanja za razvojne naložbe v Maribor.

Slovenije kot države voditeljica v krožni tranziciji.

“Druga mednarodna konferenca o krožnem prehodu zagotovo predstavila tisto prst, v kateri lahko “krožna semena” vzklijejo v trajnostne rešitve,” je ob zaključku poudarila programska direktorica Ladeja Godina Košir. “Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, zato je odločitev, da se izkaže kot država voditeljica za temeljito krožno tranzicijo, prava za njeno prihodnost. Tako lahko svoje prednosti pretvorimo v voditeljstvo in s tem v državo priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko delimo z drugimi.”

 

www.circularchange.com

 

>>> Svet kapitala: Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu
>>> SiolNET: Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo
>>> SiolNET: Janez Potočnik v Davosu prejel prestižno nagrado

 

Krožno gospodarstvo bistveno spreminja odnose med gospodarskimi družbami

Na posvetu Krožno gospodarstvo v praksi, ki je v petek potekal v Mariboru, je bilo zelo poučno, praktično in sodelovalno. Med več kot 70 udeleženci so krožile: dobre prakse, izzivi, ideje in rešitve.

dsc_0020

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade. Foto: Andreja Basle

V uvodnem nagovoru je Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, izpostavil, da krožno gospodarstvo bistveno spreminja odnose med gospodarskimi družbami.

»Številni primeri kažejo, da so lahko določeni zavržki enih podjetij zelo kakovostna surovina za druga podjetja. To neposredno pomeni, da bo potrebno povezovanje med podjetji znotraj sektorjev, med različnimi sektorji in nova politika odnosov med podjetji. Razvijajo se nove tehnologije, zato smo že na pragu četrte tehnološke revolucije. Povečuje se odgovornost proizvajalcev, ki je povezana s stroški, ki nastanejo ob koncu življenjske dobe proizvodov. Hkrati se spreminjajo tudi: življenje, navade in mišljenje potrošnikov,« je opozoril Slapnik.

Dejal je še, da bo slovensko gospodarstvo »ostalo vpeto v globalno gospodarstvo. Iz te preobrazbe, ki jo prinaša krožno gospodarstvo, pa mora poleg pozitivnih okoljskih učinkov iziti tudi veliko bolj konkurenčno.«

Dogodek so organizirali: Ministrstvo za okolje in prostor, Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije in Mestna občina Maribor v sodelovanju s platformo Circular Change. Sooblikovala in moderirala ga je Ladeja Godina Košir, voditeljica platforme Circular Change, ki je v svoji predstavitvi povzela bistvene elemente za uspešen prehod v krožno gospodarstvo.

dsc_0072

Tanja Šepul, Petrol Energetika pred predstavitvijo. Foto: Andreja Basle.

Vrhunec dogodka se bile predstavitve dobrih praks krožnega gospodarstva. Šest podjetij in projektov: Petrol Energetika (Tanja Šepul), Lumar hiše (Boštjan Kralj), Valtex (Niko Kumar), OVEN – Polni me modra energija ( Neven Lisica), Skaza – Smart plastic (Andreja Križanec) in projekt Wcycle (Igor Kos, Mestna občina Maribor) je sprejelo izziv ter zavzeto in učinkovito (na voljo so imeli le 3 minute) z udeleženci delilo svoje primere dobrih praks na področju krožnega gospodarstva. Hkrati so ob koncu predstavitve morali vsi izpostaviti tudi ključni krožni izziv, ki bi ga želeli rešiti v prihodnje.

Sledil je delavniški del dogodka z usmerjeno diskusiji ob šestih krožnih omizjih, kjer so udeleženci nizali predloge, kako vidijo rešitve predstavljenih izzivov. Rezultat? Podjetja so domov odnesla celo vrsto zanimivih predlogov, ki so jih slišala od udeležencev.

dsc_0185

Tanja Šepul, Petrol Energetika, Andreja Križanec, Skaza – Smart Plastik in Niko Kumar, Valtex – pred zaključno predstavitvijo rešitev za njihov krožni izziv. Foto: Andreja Basle

S predstavniki vlade – Tadejem Slapnikom, ki v okviru Kabineta predsednika vlade vodi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije – in ministrstev – mag. Tanjo Bolte, direktorico direktorata na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) in Janjo Kreitmayer McKenzie, MOP – se je ob zaključnih predstavitvah razvila živahna in odkrita izmenjava mnenj, ali in kako lahko pri spodbujanju projektov krožnega gospodarstva nasproti pride tudi država.

Slavnostni del programa je zaokrožil  podpis sporazuma o sodelovanju na področju krožnega gospodarstva med Mestno občino Maribor, Mestno občino Ptuj in Občino Šentilj.

Župani: dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor, Miran Senčar, Mestna občino Ptuj in Štefan Žvab, Občina Šentilj so s podpisom Pisma o nameri kot partnerji projekta »izrazili namero, interes
in pripravljenost za projektno poslovno sodelovanje pri zasnovi modela in realizaciji projekta
vzpostavitve krožnega gospodarstva na urbanih območjih regije Podravja kot novega
ekonomskega modela materialnega, energetskega in vodnega gospodarstva, uporabe
predelanih odpadkov, odvečne energije in prečiščene vode kot novih virov.«

dsc_0261

Župani: Miran Senčar, Mestna občino Ptuj, dr. Andrej Fištravec, Mestna občina Maribor in Štefan Žvab, Občina Šentilj, bodo krožne projekte v bodoče razvijali v sodelovanju. Foto: Andreja Basle.

Cilji skupnega delovanja in sodelovanja vseh treh občin pri projektih krožnega gospodarstva je, da predelane odpadke, odvečno energijo in prečiščeno vodo uporabijo kot nov vir, za ustvarjanje novih
prihodkov, zmanjševanje lastnih stroškov, ustvarjanje dodane vrednosti, odpiranje novih
zelenih delovnih mest in večplastni razvoj, pri tem pa nove predelovalne kapacitete
načrtujejo prednostno na področjih urbanih degradiranih površin s ciljem njihove ureditve in
rekultivacije. Posebna pozornost sodelovanja bo namenjena tudi izvajanju t.i. »mehkih vsebin«, med katere spadajo storitve s področja delitvene ekonomije, obnove, ponovne uporabe in samooskrbe.«

 

Maribor v krožno gospodarstvo: »Če boste šli po tej začrtani poti, boste zmagovalci«

Včeraj je v Narodnem domu Maribor potekala predstavitev mariborskih razvojnih projektov, ki uresničujejo lani sprejeto strategijo Mestne občine Maribor o prehodu v krožno gospodarstvo. Projekti, združeni pod imenom Wcycle Maribor, na edinstven način povezujejo tri podjetja v večinski javni lasti: Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Gostitelj dogodka je bil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec. Posveta pa sta se udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja prehoda Slovenije v zeleno gospodarstvo Tadej Slapnik, ki je bil tudi gost okrogle mize.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Gostitelj posveta župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec je izpostavil: . “Imamo premalo surovin, da bi jih razmetavali. To pomeni, da odpadki postanejo surovina oziroma to, kar je do sedaj bil strošek, postane skozi delo na projektih krožnega gospodarstva prihodek. Za ljudi to pomeni boljšo storitev za dolgoročno in sprejemljivo ceno. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Wcycle je strateški razvojni model mesta Maribor kot urbanega središča na področju celovitega ravnanja z vsemi na tem območju nastalimi odpadki po principih krožnega gospodarstva kot novega ekonomskega modela materialnega, energetskega in vodnega gospodarstva, uporabe predelanih odpadkov, energije in vode kot novih virov.

Odpadkov za odlaganje bo vse manj

S tega vidika je povezovanje Snage, Nigrada in Energetike povsem logično. Snaga bo kot zbiralec odpadkov v sortirnici za mešane komunalne odpadke te pripravila na reciklažo. Ker pa poleg komunalnih v Snagi zberejo tudi druge vrste odpadkov, bodo gradbeni služili Nigradu za predelavo v polnila in kompozite, lahka frakcija pa Energetiki v pirolitičnih postopkih.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Branko Kosi (Snaga), Miran Rožman (Energetika Maribor) in Tomislav Ploj (Nigrad) o sodelovanju in projektih Wycicle. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Projekt so predstavili: Branko Kosi (Snaga), Miran Rožman (Energetika Maribor) in Tomislav Ploj (Nigrad) in se dotaknili tudi drugih odpadkov, od bioloških do reciklažnih zemljin in prikazali, kako bodo iz teh virov v Mariboru pridobivali nove surovine. To pomeni, da bo odpadkov za odlaganje vse manj, kar je tudi cilj, ki mu sledi krožno gospodarstvo, da moramo najti način, da vsak odpadek dobi možnost postati nova surovina, nov vir.

“Ljudje so ključen kapital.”

»Če boste šli po tej začrtani poti, boste zmagovalci,« je predstavljeni projekt komentiral mednarodni strokovnjak Geir Sorenson iz podjetja Mepex, ki svetuje norveški vladi in je bil včeraj gostujoči predavatelj posveta. V nadaljevanju pa je nanizal primere dobrih praks krožnega gospodarstva na Norveškem.

Krožno gospodarstvo je priložnost za celotno mesto in regijo. O njegovih potencialnih na področju zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest je spregovorila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je izpostavila, da krožno gospodarstvo v celotni Evropski uniji odpira skoraj 600 tisoč novih delovnih mest in izrazila navdušenje nad projektom ter poudarila: “Ljudje so ključen kapital.”

»Ponosni smo, da Snaga predstavlja enega od stebrov tega razvoja, ki ga prepoznava tudi Vlada Republike Slovenije, ki v tem modelu povezuje tudi ministrstva. Še ena potrditev, da gremo v pravi smeri,« je izpostavil Branko Kosi iz Snaga.

»Iz minusa želimo narediti plus«

Po besedah idejnega vodje projekta Mirka Šprinzerja želijo z investicijo v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, od tega bi skoraj polovico šlo za Snagino sortirnico, predelati do 200.000 ton odpadkov letno.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

»Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov s predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,« pa je bil nazoren v predstavitvi Mirko Šprinzer idejni avtor projekta Wycle. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

»S sortirnico bomo izločili koristne surovine tudi iz mešanih komunalnih odpadkov in gremo naprej v obdelavo z biologijo in termično obdelavo z zelo malim preostankom. V naslednji fazi načrtujemo predelavo v kompozitne materiale, ki bi jih lahko uporabljali v gradbeništvu. Tako zaključujemo krog, s tem da nikamor ničesar ne odvažamo oziroma z zunanjih območij ničesar ne kupujemo,« je pojasnil.

»Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov z predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,« je še povedal Šprinzer.

 

Dr. Fištravec: Štejemo si v čast, da smo razvili Wcycle

Včeraj je v Bruslju potekala predstavitev razvojnih projektov treh podjetij v večinski javni lasti, — Snage, Energetike in Nigrada — ki so združeni pod imenom Wcycle Maribor. Projekti temeljijo na strategiji krožnega gospodarstva, ki poenostavljeno pravi, da je vsakemu odpadku potrebno dati priložnost, da iz njega nastane nov vir, nova surovina. S takšnim pogledom na odpadke so v Mariboru prepričani, da bodo naredili »bivanje v našem mestu za občane srednjeročno cenejše, kakovost bivanja pa bo rasla.«

Brussels Belgium 12 October 2016. European Week of Regions and Cities. EWRC 2016 Workshop at Permanent representation of Republic of Slovenia on Circular Economy. With Dr Janez Potocnik, Mrig Igor Kos, Dr Drasko Veselinovic, and Mr Hugo Schally, DG Environment, EC.»Če je nekdanji mariborski župan na Evropskem tednu regij in mest zgolj prisluhnil dobrim praksam, sem toliko bolj vesel, da tokrat z mojo ekipo aktivno sodelujemo ter predstavljamo projekt. Wcycle je centralni projekt mariborskih javnih podjetij, sortirnica pa osnovni projekt, ki bo razbremenil občane in občanke dragega ravnanja z odpadki,« je ob predstavitvi  povedal župan Maribora dr. Andrej Fištravec. Dodal je še, da si štejejo v čast, da so razvili tovrsten projekt in da je njegovo kakovost prepoznala tudi Evropska unija.

 

Predstavitev je bila del 14. evropskega tedna regij in mest v Bruslju, ki se je je udeležil tudi dr. Janez Potočnik, pionir krožnega gospodarstva, ki je v vlogi komisarja za okolje pripravil prvi paket ukrepov za prehod EU v krožno gospodarstvo.

Brussels Belgium 12 October 2016. European Week of Regions and Cities. EWRC 2016 Workshop at Permanent representation of Republic of Slovenia on Circular Economy. With Dr Janez Potocnik, Mrig Igor Kos, Dr Drasko Veselinovic, and Mr Hugo Schally, DG Environment, EC.

Dr. Janez Potočnik

Projekt Wcycle je primer operativnega regionalnega centra za ravnanje z odpadki in hkrati razvojni pilotni center za načrtovanje in izvajanje operacij za predelavo odpadkov v drugih regijah. V projektu so združeni: Snaga Maribor kot zbiratelj in obdelovalec odpadkov ter Nigrad in Energetika, ki bosta surovine uporabila oz. jih izrabila kot vir energije.

img_4065

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

V Snagi Maribor poudarjajo, da je za njih »ključni projekt sortirnica mešanih komunalnih odpadkov. Ta v tehnologiji v celoti sledi krožnemu gospodarstvu, saj zagotavlja izločanje tistih materialov iz mešanih komunalnih odpadkov, ki jih lahko predelamo in iz njih ustvarimo nove surovine in vire. S prodajo čistih izhodnih frakcij bomo dodatno zaslužili, na ta račun pa bomo lahko zniževali cene ravnanja z odpadki za njihove uporabnike. Ponosni smo, da je celotno predstavitev in kasneje tudi razpravo spremljal nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki prav tako ocenjuje, da je edina prava pot tista, ki pelje v smer krožnega gospodarstva.«

Dr. Potočnik je pozdravil  lani sprejeto mariborsko strategijo ravnanja z odpadki, ki se preusmerja v krožno gospodarstvo. In poudaril, da ločeno zbiranje odpadkov ni več dovolj: »Ločeno zbrani odpadki morajo v predelavo/reciklažo in ne na odlaganje.« V Snagi Maribor pa pojasnjujejo, da bo z novo sortirnico delež odloženih odpadkov iz trenutnih 44 % padel na zgolj 14 %. Pri tem je pomembno razumeti tudi, da je prav odlaganje v procesu ravnanja z odpadki najdražji proces, še dodajajo.

Ko bo projekt Wcycle zaživel v vsem svojem obsegu, bo delo dobilo okoli 100 ljudi, od tega vsaj 20 % z visoko ali podiplomsko izobrazbo. Hkrati projekt uresničuje idejo, da podjetja v urbanih območjih, ki opravljajo javne storitve, medsebojno izmenjujejo informacije in sodelujejo pri medsebojnem ravnanju z vrstami odpadkov, s katerimi se srečujejo.

Krožno gospodarstvo kot krovna strategija ravnanja z odpadki

Mestna občina Maribor je v letošnjem letu kot krovno strategijo za ravnanje z odpadki sprejela strategijo krožnega gospodarstva, v kateri so združene eko-inovativne rešitve, ki povečujejo pozitivne učinke na okolje, gospodarstvo in družbo na splošno. Cilj krožnega gospodarstva je zmanjševanje količine odpadkov in varovanje  okolja, obenem pa predstavlja tudi korenito preoblikovanje delovanja celotnega gospodarstva. Poslovni model krožne ekonomije na vse odpadke gleda kot na jutrišnje surovine. V takšnem sistemu se odlagajo bistveno manjše količine odpadkov, kar bistveno manj vpliva na okolje.