Primorsko-notranjska regija

Poročilo posveta  »Dobre prakse krožnega gospodarstva v Primorsko-notranjski regiji in povezovanje z ostalimi akterji v Sloveniji«

1. Primorsko-notranjska regija – ključna dejstva in kazalniki

Osnovni podatki

Primorsko-notranjska regija spada med manj razvite slovenske statistične regije, vendar pa se v njej skrivajo mnogi naravni zakladi ter viri, ki omogočajo tako razvoj energetike, kot tudi proizvodnih in kreativnih krožnih praks.

Prebivalstvo

Primorsko-notranjska statistična regija ima približno 52.000 prebivalcev. V letu 2015 je bil naravni prirast prebivalstva z -1.4 negativen. Kljub znatnemu naraščanju brezposelnosti v regiji od leta 2009 v Primorsko-notranjski regiji  še vedno beležijo eno najnižjih stopenj brezposelnosti, regija s stopnjo 9% v letu 2015 zaseda 5. mesto med 12-imi slovenskimi regijami. Četrtina prebivalcev (25–64 let) te regije je v 2015 imela terciarno izobrazbo. Na 1.000 prebivalcev je bilo 37 študentov, kar je bilo nekoliko manj od državnega povprečja. V primerjavi s slovenskim povprečjem ima Primorsko-notranjska regija nadpovprečno število brezposelnih z osnovnošolsko izobrazbo ter nadpovprečno število registriranih brezposelnih v starostnem razredu 50 let in več. Stopnja delovne aktivnosti v regiji je sicer med najvišjimi v državi, velik delež prebivalcev Primorsko-notranjske regije pa se vozi na delo v sosednje regije, zaradi česar je ekonomska moč prebivalstva sorazmerno visoka. 38 % delovno aktivnih prebivalcev te regije je delalo v drugi regiji, velika večina v osrednjeslovenski statistični regiji (Statistični urad RS, 2017; RRA Zeleni Kras, 2017).

Geografija

Regija se razprostira na 1.456 km2, kar predstavlja 7,2 % površine Slovenije. Obsega območja šestih občin in sicer: Bloke, Cerknica, Loška Dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Glavno urbano središče je Postojna. Po geografski tipologiji je dinarsko-planotasta. 15% vseh zemljišč v uporabi je namenjenih za kmetijstvo.

Gospodarstvo

Regija sodi v skupino gospodarsko manj razvite regije in k slovenskem BDP prispeva le 1,8 %. BDP na prebivalca je v 2015 znašal 13.792 EUR ali 73% slovenskega povprečja, kar regijo postavlja na tretje najnižje mesto po BDP-ju. Pozitivno je, da je rast BDP-ja  glede na 2014 znašala 6%, več od slovenskega povprečja v 2015 (Statistični urad RS, 2017).

Gospodarska struktura regije temelji na orodjarskih podjetjih, ki izdelujejo polizdelke ter na turizmu ter na turizmu. Podjetniška dejavnost je relativno šibka, nekoč močna lesna industrija je zamrla. Leta 2010 je bila sprejeta Strategija upravljanja Zelenega Krasa, ki prihodnji razvoj regije pozicionira v trajnostno in krožno smer.

V sektorju turizem sta glavni znamenitosti regije podzemni kraški svet s svetovno znano Postojnsko jamo in presihajoče Cerkniško jezero. Podjetje Postonjska jama d.d. je tudi eno najbolj uspešnih podjetij v regiji.

Ključni viri

Viri v regiji, mnogo teh je še neizkoriščenih, so številni vodni viri, vetrovna območja, les ter tudi čist zrak, primeren za zdravljenje pljučnih bolezni. Obstajajo tudi neizkoriščeni objekti in degradirane parcele. Državno in regionalno cestno omrežje je sorazmerno dobro razvito in omogoča kakovostno dostopnost znotraj regije in navzven, predvsem v smeri proti Ljubljani, Kopru in Reki.

Glavni onesnaževalci v regiji so po mnenju deležnikov avtocesta, še posebej v poletnih mesecih, vojaško vadbišče Poček ter perutninarska industrija v Pivki. Vsa odpadna voda je bila pred izpustom v javno kanalizacijo prečiščena. V 2015 je v regiji nastalo 449 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, 64 % od skupne količine je bilo zbranih ločeno. je Le 0,2 % regionalnega BDP je bilo namenjenega za investicije v varstvo okolja, to je pa tudi najmanjši delež med vsemi statističnimi regijami (Statistični urad RS, 2017)

2. Ključne točke posveta

Posvet je organiziralo Partnerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki deluje pod okriljem Kabineta predsednika Vlade RS, v sodelovanju z Regionalno razvojno agencijo Zeleni kras, Podjetniškim inkubatorjem Perspektiva in Območno gospodarsko zbornico Postojna ter konzorcijem izvajalcev projekta Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije, ki ga povezuje platforma Circular Change. Srečanje je bilo v obliki interaktivne delavnice izvedeno 2.10.2017 v prostorih Podjetniškega inkubatorja Perspektiva, Veliki otok  44b, 6230 Postojna.

Program in Udeleženci

Uvodni nagovori: Igor Marentič, župan mesta Postojna, direktor Boštjan Požar, RRA Zeleni Kras in GZS OZ Postojna, Ladeja Godina Košir, Circular Change

Primeri dobrih praks: Danijela Đoković, Valtex,  eSimbioza, Karmen Tomažič, Prostor, društvo za arhitekturo in prostor, Maja Modrijan, Destilator, Tatjana Hvala, BOREO, regijsko stičišče nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije, Aleš Pučnik, Mala vetrna elektrarna Razdrto

Delavnice: potenciali, priložnosti in ovire

Plenarno: predstavitev delavnic, razprava in oblikovanje seznama priporočil za razvoj krožnega gospodarstva v regiji 

 3. Priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva v regiji

Udeleženci delavnice so identificirali naslednje priložnosti za razvijanje, povezovanje in nadgrajevanje obstoječih praks krožnega gospodarstva v primorsko-notranjski regiji:

  1. Turizem
  • Razvoj širše strategije za turizem: kolesarstvo z električnimi kolesi,
  1. Energetika:
  • Vetrni potencial
  • Vzpostavitev sončnih elektrarn zaradi ugodnih vremenskih razmer
  1. Predelava odpadkov, ki jih sedaj izvažajo v druge regije
  2. Lesna industrija
  • Prodaja lesenih izdelkov v obstoječih turističnih znamenitostih, zeleno javno naročanje
  1. Kreativne industrije
  • Predvsem v Postojni obstaja potencial za združevanje posameznikov iz kreativnih industrij, mnogo njih je že sedaj na različne načine vpetih v krožno gospodarstvo
  1. Koriščenje praznih prostorov, predvsem v Postojni in okolici
  2. Kmetijstvo za večjo stopnjo samooskrbe

4. Ovire za razvoj krožnega gospodarstva

Udeleženci delavnice so identificirali naslednje ovire različnih vrst, ki upočasnjujejo in omejujejo potenciale za krožno gospodarstvo v primorsko-notranjski regiji:

  • Premalo posluha in zanimanja za krožno gospodarstvo v obstoječih podjetjih
  • Predolgi birokratski postopki v lokalni javni upravi
  • Pomanjkanje podpore, tudi finančne obstoječim projektom
  • Nujnost vključevanja Slovenske vojske, onesnaženje zaradi vadbišča Poček
  • Geografska oddaljenost Postojne od ostalih urbanih središč preprečuje povezovanje
  • Vpliv divjih živali na možnosti kmetovanja
  • Premajhna vlaganje v raziskave in razvoj
  • Prepočasna implementacija strategije za upravljanje Zelenega Krasa
  • Zakon o javnem naročanju – pritisk za izbiro naročila z najnižjo ceno

    5. Primeri dobrih praks v regiji

    Destilator

    Trajnostna oblikovalka in rokodelka Maja Modrijan že vrsto let izdeluje oblačila in druge uporabne izdelke iz materialov, ki bi bili sicer zavrženi, na primer iz odpadnega tekstila, dežnikov, reklamnih panojev in avtomobilskih pasov. Predeluje tudi poškodovana oblačila in tista s serijskimi napakami. Iz strgane majice tako nastanejo nove spodnje hlače. Ko smet prepoznamo kot surovino in jo zadržimo v lokalnem okolju porabimo namreč manj energije, znižamo potrebo po dolgih prevozih, pomagamo lokalnemu gospodarstvu in pridelamo manj odpadkov. Klub Destilator, ki ga je ustanovila Maja Modrijan služi kot kotel znanja, ročnih in tehnoloških spretnosti ter iznajdljivosti, ki se uparja v inovacije, programe in prototipe, osnovane na stalno izpopolnjujočem etično-ekološkem pristopu, zasnovanem na 15 letih praktičnih izkušenj. Njene rešitve so visoko koncentrirana esenca smisla, načel in lepote. V končnih izdelkih, storitvah in projektih so naravno prisotni: patina, humor in priročnost.

    BOREO, regijsko stičišče nevladnih organizacij Primorsko-notranjske regije

    BOREO je inovativen in vključujoč prostor oz. organizacija, ki omogoča vsem deležnikom in posameznikom dejavno udeležbo v razvoju družbe. Kot podporna mreža zagovarjajo stališča in združujejo predvsem nevladne organizacije iz regije, intenzivno delajo na povezovanju v trajna lokalna in čezsektorska partnerstva. So kreator idej, pospeševalnik socialnih inovacij, produktov in storitev, ter kompetenčni center znanja v Primorsko-notranjski regiji. Projekt Torba poguma, ustvarjen v Delovnem centru Šent, združuje starodavno rokodelsko znanje z modernim pristopom do vključevanja ljudi, ki težje najdejo delo: duševno prizadetih ter migrantov. Zasnovana je z združevanjem starih in sodobnimi tehnik oblikovanja. Na osnovi iz klobučevine je z lasersko izrezanimi luknjicami ustvarjen prostor za ročno šivanje in tradicionalno vezenje, s čimer lahko prav vsaka torba zaživi na svoj način, blizu človeku, ki mu je namenjena. Uporabniki z različnimi migrantskimi koreninami lahko predstavijo svojo kulturno dediščino na podlagi tradicionalnih vzorcev. Trenutno testirajo prodajne kanale za družbeno odgovorneizdelke za dolgoročni razvoj dodatnih prihodkov iz trga. V Postojni deluje tudi center lokalnih umetnosti Lokalc, kjer so na voljo izdelki, kreirani v DC Šent.

    Mala vetrna elektrarna Razdrto in vetrne zadruge

    Kljub temu, da se mnenja o postavitvi vetrnih elektrarn v regiji še vedno krešejo, pa je z veliko dela in energije podjetnika in oblikovalca Aleša Pučnika že postavljena mala vetrna elektrarna Razdrto. Vetrnica proizvaja približno 1MW električne energije in lahko oskrbuje 550 gospodinjstev. Zadružni pristop poskrbi za vključevanje okoliških prebivalcev, sodelovanje pri postopku pridobivanja dovoljenj ter komunikacijo vplivov na okolje in življenje. Kot poudarja g. Pučnik, do vetrnih elektrarn še zmeraj vlada nezaupanje, medtem ko je v regiji veliko potenciala za samooskrbo z energijo.

    Viri

    Statistični urad RS (2017). Notranjsko-primorska regija. Najdeno 2.10.2017 na spletnem naslovu http://www.stat.si/obcine/sl/2015/Region/Index/10

    RRA Zeleni Kras (2017). O regiji. Najdeno 2.10.2017 na spletnem naslovu http://www.rra-zk.si/o-regiji/

Fotografije dogodka pa si lahko ogledate na naši Facebook strani.