Prvi dan CC konference

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu
2nd Circular Change Conference

Poslovne priložnosti krožne tranzicije

Odločilna je sposobnost sodelovanja in inovacijska naravnanost

Ljubljana, 11. maja 2017

Erik van Uum, Chargé d’Affaires a.i., Embassy of the Kingdom of the Netherlands

Drugo mednarodno konferenco za prehod v krožno gospodarstvo – 2nd Circular Change Conference so z uvodnimi nagovori na Ljubljanskem gradu odprli gostitelj prvega dne srečanja, župan Mesta Ljubljana Zoran Jankovič, pooblaščeni odpravnik poslov nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji Erik Van Uum in izvršna direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir.  Na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija v uvodnem delu programa so se udeleženci posebej posvetili Ljubljani, njenim dosežkom in nadaljnjim izzivom kot krožnega mesta, ki je tudi član fundacije Ellen MacArthur, po letu, ko je bilo evropska zelena prestolnica.

“Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, da lahko postane pilotna država za temeljito krožno tranzicijo,” je uvodoma povedala programska direktorica konference Ladeja Godina Košir. “Tako lahko svoje prednosti spremeni v voditeljstvo in s tem v državo poslovnih priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko deli z drugimi.” Godina Koširjeva je v uvodnem govoru prikazala prehojeno pot povezovalne platforme Circular Change ter dosežkov Slovenije na področju krožne tranzicije od začetka delovanja. Slovenija je od nedavna članica programa CE 100 Fundacije Elen MacArthur in je v globalni pobudi za krožno tranzicijo Svetovnega gospodarskega foruma prepoznana kot ena od najbolj perspektivnih držav. “Priložnost je torej zdaj, da se Slovenija umesti med voditeljice krožne tranzicije,” zato poudarja Godina Koširjeva.

Christiaan Kraaijenhagen, Innoboost, and Markus Laubscher, Philips

Inovacijska naravnanost in sodelovanje: dve temeljni lastnosti za preobrazbo poslovnih modelov v krožne

Prvi dan mednarodne konference 2nd Circular Change Conference, se je začel v znamenju izzivov poslovne transformacije. Osrednji govornik uvodnega dela srečanja, Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj nizozemskega svetovalnega podjetja in soavtor managerskega priročnika “Krožno poslovanje – sodeluj in zakroži” (Circular Business) je izpostavil nekaj najbolj inovativnih primerov krožnega prehoda med srednjimi podjetji na Nizozemskem in drugod ter pokazal, da krožne preobrazbe podjetniki ne bodo zmogli sami, saj je ta vedno povezana z drugimi deležniki: strankami, dobavitelji, zaposlenimi in drugimi deležniki v verigi vrednosti. Zato je sposobnost sodelovanja bistvena. Poudaril je pomen inovacijskega eksperimentiranja, nenehnega učenja in menjave izkušenj v procesu razvoja krožnih poslovnih modelov.

The Circular Change pitching session

Za njim sta Matej Šuštaršič iz ljubljanskega Inštituta za celulozo in papir, ki že drugo leto koordinira izvedbo obsežnega preobrazbenega projekta Cel.Krog, ki vključuje vsa ključna slovenska podjetja v panogi, ter Michele Posocco iz papirniškega inovacijskega podjetja Favini iz Trevisa na primerih papirniške dejavnosti izpostavila ključne izzive, s katerimi se sooča panoga povsod po Evropi. Preobrazba tehnoloških procesov, ki v proizvodnjo papirja vnaša biomaso in druge alternativne vire sekundarnega izvora, je iztočnica za celotno panogo, družbeni in okoljski učinki pa so ogromni. Favini je začel svojo pot krožnega inoviranja pred 25 leti z razvojem tehnološkega procesa za pridelavo papirja iz alg v beneški laguni, ki so zastrupljale ekosistem. Danes zna proizvesti papir tudi iz odpadlega usnja ali ostankov pomaranč po izločitvi pomarančnega soka. Oboji pa se soočajo s pravnimi preprekami, ki, denimo, dandanes v Italiji po novem preprečujejo uporabo alg za industrijsko predelavo.

Udeleženci razprave

Melanie Seier Larsen iz BCG je izpostavila pet tipičnih pristopov k razvoju krožnih poslovnih modelov v svetu, med katerimi je recikliranje le eno. Drugi pristopi so: podaljševanje življenjskih ciklusov izdelkov, delitvena ekonomija, prehod od izdelka k storitvi in izkušnji in trajnostno oblikovanje rešitev za uporabnika. “Le 25 odstotkov podjetij po svetu dejansko umešča načela trajnostnega poslovanja v svojo poslovno prakso,” je izpostavila Seier Larsenova in pozvala bolj konkretnim korakom.
Model prehoda od izdelkov k storitvam je v središču Philipsove krožne preobrazbe, ki jo je povzel Markus Laubscher, odgovoren za trajnostno strategijo v tej inovacijsko naravnani svetovni korporaciji. V razpravi z občinstvom, ki jo je povezoval novinar revije Materia rinovabile – Renewable Matter Sergio Ferraris, ki izhaja v italijanskem in angleškem jeziku, so sogovorniki največkrat izpostavili potrebo po sistemskem preoblikovanju zakonodajnega okvira, ki mora za pozitivne družbene in okoljske prispevke nagraditi tista podjetja, ki najbolj napredujejo v krožni tranziciji.

Škotska: svetovni zgled krožnega prehoda

Iain Gulland, Chief Executive of Zero Waste Scotland introducing Scotland

V nadaljevanju srečanja je spregovoril Iain Gulland, glavni izvršni direktor organizacije Zero Waste Scotland, ki je letošnja nagrajenka globalne nagrade “The Circulars” Svetovnega gospodarskega foruma. Izpostavil je organiziranost, ki temelji na investicijskem skladu v vrednosti prek 18 milijard evrov, in prednostna področja delovanja, pri katerih so začeli iz najbolj tradicionalnih dejavnosti, kot so ribogojništvo ter pridelava piva in viskija. V delavniškem delu srečanja so se udeleženci posvetili ločenim razpravam o konkretnih izzivih krožnega prehoda v različnih državah: v Braziliji, na Slovaškem in v Sloveniji, v okviru povezovalnih platform, ki spodbujajo ta prehod in med katere sodi tudi Circular Change, ki deluje v Ljubljani. Eden od osrednjih govornikov, Christiaan Kraaijenhagen je izpostavil pomen povezovalnih platform prav za vzpostavitev enakovrednih odnosov med udeleženci v inovacijskih procesih preoblikovanja poslovnih modelov v krožne.

O organizaciji srečanja

Tadej Slapnik, State Secretary, Cabinet of the Prime Minister, Partnership for a Green Economy, Slovenia

Dvodnevni dogodek, ki poteka v organizaciji povezovalne platforme Circular Change, je rezultat številnih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. To prevzema vlogo so-organizatorja drugega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

 

2nd Circular Change Conference se nadaljuje jutri, v petek, 12. maja 2017, v Mariboru v hotelu Habakuk, kjer zjutraj pričakujejo nastopa nekdanjega evropskega komisarja za okolje in predsednika posvetovalnega odbora platforme Circular Change Janeza Potočnika ter glavnega izvršnega direktorja italijanskega Aquafila Giulia Bonazzija, ki je svoj krožni poslovni model razvil prav svojih slovenskih obratih. Udeleženci bodo prisluhnili načrtom Maribora v prehodu h krožnim modelom upravljanja z odpadki, energijo in vodo. Srečanje bo sklenil častni pokrovitelj konference, premier Miro Cerar.

Program srečanja ponuja izredno kakovostno mednarodno zasedbo govornikov. Odziv udeležencev je odličen in organizatorji ocenjujejo skupaj prek 500 mednarodnih udeležencev v obeh dneh. To je za poslanstvo platforme Circular Change odlična potrditev prave poti in pomemben dosežek, ki obenem jasno kaže raven vključenosti gospodarskih subjektov v Sloveniji in drugod po EU v procese krožne tranzicije.

Župan MOL Zoran Janković med otvoritvenim govorom na konferenci Circular Change

Izjava župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča

Potem ko smo v Ljubljani že dokazali, da znamo odločno slediti zeleni in trajnostni viziji, ki smo jo zastavili leta 2007 in zato prejeli najvišjo nagrado Zelena prestolnica Evrope 2016,  s prizadevanji za večjo kakovost življenja naših prebivalk in prebivalcev nadaljujemo in jih nadgrajujemo. Smo prva evropska prestolnica s sprejeto zavezo Zero Waste in najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih v Evropi. Aktivno ohranjamo naravne danosti, kot je zelen značaj mesta (kar 542 m2 javnih zelenih površin na prebivalca) in kakovostna pitna voda, dostopna vsem, ter ob tem spodbujamo trajnostno mobilnost za čistejši zrak in manj hrupa: območje za pešce v mestu presega 10 hektarjev, vozni park javnega prometa dopolnjujemo z avtobusi na CNG, zabeležili smo že 4 milijone voženj s kolesi BicikeLJ in smo prvo mesto s sistemom souporabe izključno električnih vozil. Cilj, ki smo si ga zadali v Prometni politiki MOL, je do leta 2020 doseči, da bo tretjina poti opravljena peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in tretjina z avtomobili. Že sedaj pa smo nekatere cilje presegli, saj se je precej povečal delež poti, opravljenih peš in s kolesom, in sicer na račun tistih, opravljenih z avtomobilom.
Našega planeta kljub temu ne moremo rešiti sami, to bo možno le, če bo večina mest po svetu sprejela načela zelenih prestolnic. Zato je pomembno, da se vsi deležniki aktivno učimo drug od drugega, ne ponavljamo istih napak ter delimo dobre prakse. Prepričan sem, da prehod v souporabo in krožno gospodarstvo pomeni več kot le uvedbo nekaterih novih poslovnih modelov, lahko postane prvi korak do velikih sistemskih sprememb in drugačne družbe. Naš skupen temeljni cilj naj bo – poleg solidarnosti in medsebojnega spoštovanja – večja kakovost življenja in skrb za okolje z mislijo na generacije, ki šele prihajajo.

_____ _____ _____
Fotografije: Taja Košir Popovič

Press Kit

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *