Potočnik: Svet ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju

Intervju z Janezom Potočnikom

Svet ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju

Ljubljana, 15. aprila (STA)

 

Živimo v svetu, v katerem je finančni kapital prevrednoten, delo podvrednoteno, naravni kapital pa večinoma nevrednoten. “Tako smo dobili svet, ki ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju. Javni sektor mora pripomoči k temu, da se stvari premikajo v pravo smer,” je v pogovoru o krožnem gospodarstvu poudaril Janez Potočnik.

V Sloveniji in tudi v svetu delamo prve korake v smeri krožnega gospodarstva, “prav veliko poti še nismo prehodili”, je v pogovoru za STA ob robu predstavitve druge mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change Conference dejal predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change in nekdanji evropski komisar Janez Potočnik. “Je pa zelo bistveno, da je razumevanje koncepta večje, da je sprejemljivost večja in da je konec koncev tudi deklarativna podpora ključnih nosilcev tu. Preprosto moramo počasi preiti od besed k dejanjem,” je dejal.

Ljudi je po Potočnikovih besedah treba motivirati, da bodo razumeli, kako je lahko prehod v krožno gospodarstvo zanje dober in ugoden in prinese celo kopico stranskih učinkov, ki niso povezani le z gospodarstvom, ampak tudi s socialnimi vidiki. “Počasi začenjamo razumeti, da lahko v osnovi živimo enako dobro, če ne celo bolje, če predvsem sledimo konceptu zadovoljevanja lastnih potreb in ne konceptu posedovanja vseh dobrin, ki nam jih tako ali drugače vsiljuje svet okoli nas,” je poudaril sogovornik.

 

Racionalna raba virov se mora splačati

 

Pri uvajanju krožnega gospodarstva morata zasebni in javni sektor delovati usklajeno. “Gospodarstvo se lahko premakne do določene mere, vendar morajo biti signali, ki so poslani v gospodarski sistem, taki, da omogočajo, da so spremembe v smeri učinkovitejše rabe virov ekonomsko privlačne,” je poudaril Potočnik. “Tega sedaj pogosto ni – ekonomska logika in osnovna logika rabe virov se pogosto ne srečujeta, ker so signali, dani v poslovni prostor, napačni. Nekatere stvari so podcenejene, nekatere necenjene – predvsem naravni viri so v veliki meri necenjeni,” je izpostavil.

Posledično imamo svet, ki je v neravnovesju, je poudaril Potočnik: “Če zelo preprosto povzamem – imamo svet, kjer je finančni kapital prevrednoten, kjer je delo podvrednoteno in kjer je naravni kapital v veliki večini primerov nevrednoten. Ko te signale pošljete v tržni sistem, kjer se od ljudi pričakuje racionalno obnašanje, dobite svet, ki ni ne v socialnem, ne v ekonomskem, ne v okoljskem ravnovesju. Zato so signali, ki jih pošiljate, tako pomembni in zato je vloga javnega sektorja tako pomembna. Javni sektor mora pripomoči k temu, da se stvari premikajo v pravo smer.”

Vlade se morajo zato v proces uvajanja krožnega gospodarstva vključiti s svojimi ekonomskimi politikami – od tega, kako se merijo gospodarski rezultati, do uporabe davčne politike, politik subvencij, javnega naročanja, usmerjanja investicij, preobrazbe finančnega sektorja, spreminjanja navad potrošnikov in podobno, je dejal sogovornik.

Ključnega pomena je zagotoviti, da je racionalno ravnanje nagrajeno. “Ustvariti je treba pogoje, pod katerimi racionalno ravnanje postane ekonomsko zanimivo. Potem se takoj najdejo podjetni ljudje,” je prepričan Potočnik. Zato je pri vprašanju krožnega gospodarstva tako pomembna podpora javne sfere.

 

Trump ne more ustaviti sprememb

 

Tako se postavi tudi vprašanje, kako bodo na spremembe v svetu vplivale okoljske politike novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. “Zagotovo ne bodo pripomogle k hitrejšim spremembam. Sem pa prepričan, da jih ustaviti ne morejo,” je odgovoril Potočnik.

Okoljska politika v ZDA je na nacionalni ravni namreč pogosto manj okoljsko osveščena kot na primer v Evropi. “Vendar pa vidimo, kaj se dogaja v posamičnih zveznih državah, v nekaterih mestih, vidimo, kako agilen je podjetniški sektor,” je spomnil sogovornik. Tako iz ZDA izvirajo številne ideje, povezane s konceptom delitvenega gospodarstva, tudi ideje okolju prijaznejše mobilnosti, na primer električnih vozil. Slednje niso prišle iz velikih avtomobilskih gigantov, ampak predvsem s strani ljudi, ki se v preteklosti pravzaprav niso ukvarjali z vprašanjem avtomobilizma in mobilnosti, je izpostavil Potočnik.

“Ti preboji so potrebni in včasih podcenjujemo stvari, ki se dogajajo v ZDA. Je pa res, da če gledamo objektivno in merimo skozi optiko, koliko različnih materialov za življenje, kot ga je vajen, potrebuje ameriški prebivalec v primerjavi z evropskim, so lahko Američani resno zaskrbljeni. Njih čakajo precejšnje spremembe, v Evropi pa smo že iz samega razloga, da nas je v bistvu okolje z relativno skromnimi materialnimi viri prisililo v bolj racionalno obnašanje in ravnanje, nekoliko bolj zavedni,” je dejal.

Je pa Potočnik spomnil, da se je svet zavezal k izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja. “Mislim, da smo tudi s tem dali sporočilo, da razumemo, da na način, kakor smo delovali v preteklosti, ne bo šlo več in da je treba spremeniti ekonomski sistem, način proizvodnje in potrošnje in skozi to nasloviti ključne probleme, s katerimi se soočamo – od podnebnih sprememb do gospodarskih težav,” je dejal. “Tudi jedro vprašanj, povezanih z migracijami in varnostjo, je pravzaprav tu,” je opomnil.

Vse prepogosto se namreč po oceni sogovornika ukvarjamo z vprašanji, ki so bolj posledica kot pa razlog za težave. “Če razlogov ne bomo odpravili, bodo problemi – vključno s problemi migracij in varnosti – ostali z nami,” je poudaril Potočnik.

 

pogovarjala se je Martina Gojkošek

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja