Datalab – Pantheon Farming

V podjetju Datalab so razvili modularno IT orodje za optimizacijo kmetij, ki omogoča, da ima kmet v vsakem trenutku na voljo vse potrebne informacije o tem, kaj se dodaja na poljih, v hlevu in v sadovnjaku.

»Naš ključni prispevek h krožnemu gospodarstvu v kmetijstvu je, da informacije o vseh procesih znotraj kmetije spravimo v kroženje in tako omogočimo optimizacijo poslovanja ob hkratnem bistvenem zmanjšanju negativnih vplivov na okolje.« Andrej Mertelj, izvršni direktor družbe Datalab.

  • Industrija: IT za kmetijstvo
  • Direktor: Andrej Mertelj
  • Spletna stran: www.datalab.si

Slovenski IT-jevci, ki globalno kmetijstvo spreminjajo v krožno

The Challenge

Da je kmetijstvo informacijsko slabo podprt segment gospodarstva, so v Datalabu zaznali leta 2010, ko so sodelovali pri enem od projektov. Takoj so se lotili razvoja rešitev in leta 2013 na trg vstopili s produktom Pantheon Farming.

Programski paket, ki ga ves čas dograjujejo z novimi funkcionalnostmi (moduli), omogoča, da lastnik kmetijo upravlja veliko bolj učinkovito, načrtuje potrebne aktivnosti vnaprej, se izogne vsem nepotrebnim aktivnostim (odvečnemu in pretiranemu gnojenju, hranjenju živali s »prazno« krmo in podobno) in na podlagi vseh podatkov, ki se zbirajo v sistemu, spremlja donosnost posameznih segmentov in izboljšuje poslovanje.

The Approach

Informatizacija in optimizacija kmetij je možna in prinaša pozitivne rezultate na vseh segmentih: od optimizacije škropljenja, izdelave krmilnih načrtov, upravljanja vinogradov in kleti, optimizacije izrabe delovnih strojev na velikih kmetijah, načrtovanja kolobarja in podobno. Pantheon Farming podpira vse te procese.

V kmetijstvu lahko principe krožnega gospodarstva vpeljemo tako pri materialih (npr. nitratni cikel: krava-gnoj-polje-hrana) kot tudi v procesih in sicer z oblikovanjem informacijskih povratnih zank, ki omogočajo celovit zajem podatkov, je prepričan Andrej Mertelj.

Tipičen primer je npr. škropljenje, kjer poleg samih potreb rastline v informacijsko zanko povežejo še meteorologijo in količino škodljivcev, kar omogoči, da kmet, sadjar ali vinogradnik škropiva uporablja samo takrat, ko je nujno potrebno. S takšnim pristopom vsaka kmetija ob hkratni optimizaciji svojega poslovanja močno zmanjša negativne vplive na okolje, zagotavljajo v Datalabu. Prav okoljski vidik je eden pomembnejših za Evropsko komisijo in je vključuje v paket ukrepov za krožno gospodarstvo, ki je bil predstavljen decembra lani.

Zelo pomembno pa je tudi, da kmet iz podatkov razbere, ali je hektarski donos v optimalnih pogojih res takšen, da je pridelovanje določene rastline na določenem zemljišču v danih pogojih ekonomsko upravičeno. Andrej Mertelj, Datalab.

Market position

Leta 2010, ko so začeli analizirati trg, je različne programske rešitve za kmetije ponujalo okrog 100 podjetij. Večinoma je šlo za manjša regionalna podjetja, ki so bila prisotna na posameznih lokalnih trgih in so ponujala bolj ali manj le rešitve npr. za računovodstvo na kmetiji. V zadnjih letih se konkurenca krepi. Trenutno spremljajo okrog 400 startupov in gledajo, kam vse se bo trg še razvil.

Velike kmetije je danes težko optimizirati brez ustrezne informacijske podpore. In prav te kmetije lahko s svojo optimizacijo največ prispevajo k razbremenjevanju okolja, je prepričan Andrej Mertelj.

Po oceni direktorja, se Datalab uvršča med pet do osem ključnih globalnih ponudnikov tovrstnih sistemov. Kdo od velikih konkurentov bo dolgoročno vodilni in ali bi to lahko bili oni, pa odgovarja, da je vse odvisno od tega, ali in kdo bo imel za uresničitev svojih idej dovolj kapitala, zato je to težko napovedovati.

Z rešitvijo Pantheon Farming v Datalabu ciljajo na 20 odstotkov največjih kmetij na ključnih trgih (Poljska, Španija, Romunija, Ukrajina…). Številne imajo tudi po 100 in več zaposlenih, 400 traktorjev in na tisoče hektarjev zemljišč. V Ukrajini na primer kar 40 tisoč kmetov obdeluje površine, ki so večje od tisoč hektarjev, 120 pa je takih, ki ima v lasti več kot 100 tisoč hektarjev. Drug pomemben segment kupcev so tehnološki navdušenci, ki jih je med kmeti kar nekaj. Ostali pa bodo sledili kasneje, meni sogovornik.

Circular lesson

Program Pantheon Farming spodbuja uvajanje principov krožne ekonomije, saj rešuje celo vrsto zagat, ki se pojavljajo pri pridelavi hrane in močno obremenjujejo okolje.

1.      Spodbuja učinkovito rabo in izmenjavo surovin. Kmet na podlagi podatkov, ki se zbirajo v podpornem sistemu, vnaprej izračuna, koliko krme ali gnoja ter v kakšnih časovnih intervalih potrebuje, koliko je/ga bo pridelal in koliko je/ga lahko proda. Drugi kmet pa ve, kdaj mora krmo ali gnoj dokupiti.

2.      Analiza vsebnosti fosforja v gnoju in prirasta pri krmi omogoča bolj ustrezno določitev kakovost in s tem ceno obojega. Ne tako dolgo nazaj to ni bilo mogoč, ker ni bilo ustrezne tehnologija – predvsem senzorike in sistema sledljivosti ter sistema za zbiranje in obdelovanje vseh ključnih podatkov.

3.      Analiza trenutnih količin hranil v zemlji s pomočjo matematičnega modela napoveduje, koliko dognojevanja in v kakšnih časovnih intervalih je v konkretnih vremenskih razmerah potrebno, da bo rastlina optimalno gnojena.

4.      Modul za sadovnjake na podlagi fotografij pasti za žuželke analizira in ugotavlja, ali so v sadovnjaku prisotne škodljive vrste žuželk ter v kateri razvojni fazi so. Te rezultate korelira z vremensko napovedjo in opozori, kdaj je zaščita pridelka v obliki škropljenja smiselna in kdaj ne. Na ta način se število potrebnih škropljen zmanjša tudi za polovico.

5.      Rešitev, ki vsebuje krmilni načrti v povezavi s krmilnimi roboti, omogoča natančno spremljanje, kako se krmljenje z določeno krmo odraža na teži živali in ali se bolj povečuje »le« količine gnoja, ki je npr. tudi preveč bogat s fosfati.

Zgled iz tujine. V Švici so oblasti šle še korak naprej. »Manj kot kmet prinaša nepotrebnih fosfatov na njivo, višja je subvencija za kmetijska zemljišča,« primer navede Andrej Mertelj. Kmetje se tako odločajo, ali večja količina pridelka, ki je posledica bolj intenzivnega gnojenja, res odtehta odbitek, ki so ga deležni na račun obremenitve zemljišča. Na ta način se je v Švici tudi za do 30 odstotkov zmanjšalo gnojenje kmetijskih zemljišč, saj se gnojenja po načelu »bolje več, da bo zagotovo dovolj pognojeno« občutno pozna v denarnici kmeta.

V Ukrajini kar 40 tisoč kmetov obdeluje površine, ki so večje od tisoč hektarjev, 120 pa je takih, ki ima v lasti več kot 100 tisoč hektarjev.