Aquafi Slovenija – ekološki najlon

V družbi Aquafil Slovenija so trenutno edini na svetu, ki imajo tehnologijo, s katero odslužene ribiške mreže, ki so prej pogosto končale kar v morju, in drug tekstil iz najlona spreminjajo v ekološki najlon.

Povpraševanje po ekološki surovini za tekstilne preproge, športna oblačila in kopalke hitro narašča in presega količine, ki jih lahko proizvedejo.

Iz zavrženih ribiških mrež delajo ekološki najlon

The Challenge

Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO – Food and Agriculture Organization) in UNEP (United Nations Environment Programme) je v morju kar 640.000 ton zavrženih ribiških mrež. Predstavljajo desetino vseh morskih odpadkov. V podjetju Aquafil (nekdanji Julon) so že pred leti odkrili, da so tako imenovane mreže duhov oz. ‘ghost nets’ (izgubljene ali zavržene mreže odvržene v morje) ob ustrezni predelavi – lahko prvovrstna surovina.

Tehnologijo so začeli razvijati že v letu 2007 in v razvojno ekipo poleg slovenskih vključili najboljše strokovnjake iz Aquafilovih tovarn v ZDA, na Slovaškem in na Poljskem. V letu 2011 je sledila velika naložba v objekte in proizvodni proces v višini 17,3 milijone evrov, pri čemer je 3,2 milijona evrov nepovratnih sredstev prispevala Slovenija.

The Approach

V Aquafilu Slovenija so uspeli kot prvi razviti poseben kemijsko-tehnološki postopek, s katerim odpadne ribiške mreže, pa tudi druge odpadne materiale, ki vsebuje poliamid 6, npr. tekstil, predelajo v granulat, iz tega pa nato izdelujejo ekološke najlonske niti – tako imenovani econyl.

Vir odpadnih mrež so za zdaj predvsem ribogojnice po svetu. Zbrane mreže najprej prepeljejo v tovarno v Ajdovščino, kjer jih mehansko obdelajo. Proces kemijske predelave v econyl pa nadaljujejo v tovarni v Ljubljani.

Market position

Trenutno je Aquafil Slovenija edina tovarna na svetu, ki izdeluje ekološka poliamidna vlakna.

Konec leta 2014 je prodaja econyla predstavljala 10 odstotkov njihove prodaje, zdaj je ta delež že 20-odstoten.

Povpraševanje po econylu hitro narašča in presega količine, ki jih lahko proizvedejo, pojasnjuje direktor družbe Edi Kraus. Razlog ni v zmogljivosti njihove proizvodnje ampak v še vedno zelo kompleksnem postopku iskanja ustrezno kakovostnih odpadkov. Več kot jih bodo uspeli zbrati, več jih bodo tudi predelali.

Kako so se na novost odzvali kupci? Direktor odgovarja, da s kupci niso imeli prav nobenih težav. V ZDA, kamor prodajo večino ekološkega najlona, je krožno gospodarstvo razvit in prepoznaven koncept, zato so reciklirane surovine ali polizdelki celo neke vrste »premium razred« in dosegajo višje cene.

A seveda je potrebno poudariti, da trgu z našim ekološkim najlonom nismo ponudili izdelka 2. kakovosti. Z našim procesom odpadni material vračamo v prvovrsten najlon, pojasnjuje Edi Kraus, direktor Aquafil Slovenija.

Z ekološkim najlonom so svoj položaj pri ameriških proizvajalcih preprog le še okrepili in imeli prav zaradi tega kar nekaj obiskov in ogledov tovarne.

Circular lesson

Za uspešno pot proizvodnega podjetja v optimizacijo z reciklažo oziroma regeneracijo je, po mnenju direktorja družbe Edija Krausa, potrebno razumeti oziroma združiti troje:

  1. Najprej je potrebno zelo natančno razumeti proizvodnjo in celoten proizvodnji proces ter imeti intuicijo, kje bi tovrstne optimizacije in na kakšen način bile možne. V primeru Aquafila je to intuicijo imel lastnik in predsednik uprave skupine Aquafil Giulio Bonazzi.
  2. Drugi korak je najti sistem, razviti proces, tehnologijo, ki omogoči, da je takšna regeneracija sploh možna in predvsem, da je tudi stroškovno konkurenčna v primerjavi z obstoječim načinom proizvodnje.
  3. Uspešno premagati vse birokratske ovire, ki so povezane s predelavo in regeneracijo nečesa, kar je označeno kot odpadek ali odpadni material.