Poročilo Slovenske fundacije za trajnostni razvoj – Umanotera

Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav.

V Umanoterinem poročilu so opisane izkušnje članic EU ob prehodu v zeleno

Danska

Občutljivost danske predelovalne industrije na dvig cen energentov je med najnižjimi med primerjalnimi državami in država sodi med energetsko najučinkovitejše.

Švedska

Za Slovenijo je zanimiva strategija »osvoboditev od fosilnih goriv v transportu«.

mesto Dunaj

Z zelenim javnim naročanjem in svetovanjem podjetjem so brez bistvenih dodatnih stroškov ozelenili lokalna podjetja.

Velika Britanija

Z relativno majhnimi finančnimi vložki v skupnostne energetske projekte so dosegli velik obseg naložb v proizvodnjo obnovljivih virov energije in razvoj lokalnih skupnosti.

Nemčija

Ustanovljene številne energetske zadruge, ki so občanom omogočile sodelovanje v proizvodnji električne energije.

Trgi držav članic EU so za slovenski izvoz in uvoz najpomembnejši

Strategije zelene proračunske reforme

Članice EU, ki so pri izvedbi zelene proračunske reforme vodilne in žanjejo rezultate v obliki:

– delovnih mest (nemški energetski preobrat je ustvaril med 70 in 100 tisoč delovnih mest v izgradnji in obratovanju sončnih in vetrnih elektrarn),
– povečanja zasebnih investicij,
– odpornosti gospodarstva na nihanja cen energentov in zanesljivosti oskrbe,
– povečanja konkurenčnosti gospodarstva zaradi energetske in snovne učinkovitosti ter s tem povezanih finančnih prihrankov,
– razvoja lokalnih skupnosti in izrazitega razklopa med rastjo BDP ter porabo energije in surovin.

Slovenija izvozi več kot tri četrtine vsega izvoženega blaga in od tam uvozi okrog 80 % vsega uvoženega blaga

Uvoz in izvoz sta v Sloveniji približno uravnotežena in se gibljeta okrog 18,5 milijard evrov.

Javnofinančni konsolidacijski ukrepi so bili v preteklih letih poudarjeno varčevalne narave in niso vključevali strukturnih izboljšav za doseganje razvojnih ciljev. Teh na ravni države zaradi nesprejetja državne strategije razvoja večinoma tudi nimamo opredeljenih.
Renata Karba dodaja: »Slovenija lovi zadnji vlak, da se pridruži državam, ki bodo pobrale smetano v obliki odpornega in inovativnega gospodarstva ter delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Tisti, ki bodo vlak zamudili, bodo postali odlagališče, kamor bodo bogatejše države selile svojo umazano industrijo«.
Sign-Up for newsletter

News, events and inspiration regularly in your inbox.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja