Komunaliada 2017

Komunaliada 2017

33. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije

­Komunaliada 2017 v Krškem

Udeležuje se ga 65 komunalnih podjetij z blizu 3 tisoč zaposlenimi.

To je dogodek, kjer se prvi dan srečujemo s strokovnimi problemi in poskusi koraka naprej, drugi dan pa potekajo športna in delovna tekmovanja, ki pomenijo nadaljnji razvoj sodelovanja in dobrega vzdušja.

Posvet

Letošnja Komunaliada je bila posebna po tem, da so bili na enem mestu zbrani predstavniki države, lokalne skupnosti in komunalnih podjetij, zato je bila priložnost za izmenjavo mnenj, težav in praks na skupnih področjih.

Osrednje teme so bile komunalna infrastruktura in evropska sredstva, krožno gospodarstvo in zapis pravice do pitne vode v Ustavo, torej kako to pravico udejanjiti v praksi, da ne bo samo črka na papirju, je dejal direktor Kostaka Miljenko Muha.

Na posvetu so med drugim sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič, krški župan mag. Miran Stanko, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, direktorica Direktorata za okolje pri MOP mag. Tanja Bolte, direktor Direktorata za vode in investicije pri MOP Leon Behin, predstavniki Zbornice komunalnega gospodarstva in nekaterih komunalnih podjetij in župani.

Komunaliada 2017Moderatorka razprave je bila mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica Circular Change, dogodek pa povezovala Bernarda Žarn.

»Želeli smo izpostaviti trajnostni razvoj oz. t. i. Krožno gospodarstvo. Komunalna podjetja so majhen segment v krožnem gospodarstvu, ki se pojavi na začetku in na koncu. Ustvariti moramo pogoje, recimo dobavo vode, na koncu pa pospraviti stvari, ki jih je nujno treba. To pomeni, da moramo skupaj z gospodarstvom iskati inovacije, na kakšen način bomo tisto, kar smo izkoristili, zdaj pa bi zavrgli, uporabili še enkrat, da bomo ohranili čim več naravnih virov, ki so omejeni,« je pojasnil Muha.
Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo.

Drugi del posveta je bil namenjen zapisu pravice do pitne vode.
»Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo. Zdi se nam, da gre spet za klasični slovenski problem, ko je forma pomembnejša od vsebine,« opozarja Muha. Sogovorniki so se strinjali, da je voda pomembna dobrina, ki mora biti zaščitena, vseeno pa so večinoma zapis pravice do pitne vode v ustavo videli kot posledico strahu pred podeljevanjem koncesij za pitno vodo. Cilj zapisa pravice do pitne vode je bil zaščita vode, da ne postane tržno blago, težava pa se pojavlja pri zapisu, da oskrbo s pitno izvaja država preko lokalnih skupnosti neposredno. Na tem mestu se pojavlja nevarnost različnega tolmačenja glede tega, kdo naj bi oskrbo s pitno vodo pravzaprav izvajal – država občina ali javna podjetja.

Nagrade

V sklepnem delu strokovnega posveta je Zbornica komunalnega gospodarstva podelila priznanja in nagrado.
Priznanja so prejeli:

Komunalnostanovanjsko podjetje Hrastnik,
Komunala Ilirska Bistrica,
Komunalnostanovanjsko podjetje Litija
Dinos d. d.,
Komunala Sevnica,

Jože Leskovar iz podjetja Kostak kot posameznik.
Nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva je prejelo podjetje Marjetica Koper.
Posvetu je sledilo odprtje razstave komunalne opreme na stadionu Matije Gubca, kjer se je predstavilo 26 razstavljavcev.
Istočasno so se, razen druženja, odvijale športne aktivnosti ter tekmovanja v tako imenovanih delovnih MILJENKO MUHA: disciplinah.
Delovne discipline so odvoz smeti, kanalizacija, organizacija cvetja ter postavitev vodovoda.

Skupna zmaga športnih in delovnih tekmovanj je ostala doma, v podjetju Kostak, drugo mesto je zasedlo podjetje Mariborski vodovod, tretje pa podjetje Nigrad.
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *