Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije – prvi mejnik

Slovenija se pridružuje evropskim državam, ki prehod v krožno gospodarstvo umeščajo med
strateške prioritete (Nizozemska, Finska, Danska) in so že pripravile svoje nacionalne kažipote, na
podlagi katerih krepijo konkurenčnost gospodarstva in obenem kakovosti bivanja.
Proces, ki poteka od septembra 2017, ko ga je v okviru MOS v Celju najavil tudi Predsednik Vlade
Miro Cerar, zaokrožuje prvi mejnik – popis 12 regionalnih posvetov in predstavitev prepoznanih
krožnih potencialov Slovenije. Do konca aprila 2018, ko se projekt zaključuje, bodo potekala
srečanja z deležniki in nadgrajevanje prvih smernic za oblikovanje priporočil za Vlado. Proces
poteka v tesnem sodelovanju Partnerstva za zeleno gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor
in projektne skupine, ob upoštevanju Vizije Slovenije 2050, osnutka Strategije razvoja Slovenije
2030 in drugih že razpoložljivih dokumentov. Proces povezuje platforma Circular Change, vodilni
partner je Giacomelli media, vključeni pa so dr. Janez Potočnik, Institut “Jožef Stefan”, Inštitut
Wcycle in drugi.

Danes, 30. novembra 2017, predstavljamo zaključke prvega mejnika snovanja Kažipota – zbirno
poročilo 12 regionalnih posvetov, 12 dobrih praks in 12 potencialov za krožni prehod. V proces je bilo
že doslej neposredno ali posredno vključenih več kot 2.000 deležnikov. Do marca se bodo zvrstila še
bolj osredotočena srečanja z izbranimi deležniki, ki bodo omogočila dopolnjevanje smernic in
priporočil.

Naslednja etapa Kažipota bo predstavljena marca, ko bodo zbrani povzetki razprav, dialogov,
delavnic, ki so na programu v okviru procesa snovanja Kažipota, konec aprila bo dokument zaključen,
proces prehoda v krožno gospodarstvo pa se bo s Partnerstvom za zeleno gospodarstvo, platformo
Circular Change in ostalimi deležniki nadaljeval. Prehod v krožno gospodarstvo je dolgoročen proces,
ki zahteva vključevanje in sodelovanje vseh deležnikov, jasno podporo vlade in konkretne spodbude
za krožne prebojnike.
Predstavitev končnega dok

umenta bo potekala v sklopu tretje mednarodne konference Circular
Change. Tokrat bo osredotočena na kažipote za krožni prehod evropskih članic , odvijala se bo 10. in
11. maja 2018. Prvi dan bo v sodelovanju s partnerji konference organiziran v Kostanjevici pri Krki,
drugi pa v Mariboru.

Prime Minister dr. Miro Cerar

Predsednik valde Dr. Miro Cerar

V 12 statističnih regijah smo se srečali z deležniki, predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti,
nevladnih organizacij in zainteresiranimi posamezniki. Z regijskim pristopom “od spodaj navzgor”
smo pridobili dober vpogled v to, kako je krožno gospodarstvo umeščeno v Sloveniji, kdo so nosilci dobrih praks, kaj jih ovira in kaj spodbuja. V sklopu posvetov smo zbrali odzive s terena, ki omogočajo nadaljevanje bolj strukturiranih dialogov in nadgradnjo prvih smernic Kažipota.

Priporočila Kažipota se prvenstveno nanašajo na sistemski prehod v krožno gospodarstvo. Ob tem se
zavedamo treh ključnih vidikov krožnega prehoda: ob sistemskem upoštevamo še vidik poslovne
transformacije ali spreminjanja poslovnih modelov in kulturni vidik, ki se odraža v spremembi
vrednot ter vrednostnega utemeljevanja in upravljanja medsebojnih odnosov med gospodarskimi
subjekti in ljudmi nasploh. To prepletenost treh vidikov ponazarja krožni trikotnik, miselni pristop, ki
nas vodi pri oblikovanju Kažipota. Njegova »oglišča« so krožna sprememba, krožno gospodarstvo in
krožna kultura.

Public introduction of the Roadmap, Celje International Trade Fair

Na podlagi izvedenih 12 regionalnih posvetov in po primerjavi s sorodnimi Kažipoti smo identificirali
4 ključna področja, ki jih vidimo kot prve epicentre krožnosti. To so predelovalne industrije, lesne
verige, prehrambni sistemi in mobilnost. Ob tem so pomembna mesta, ki so ponotranjila sistemski
pristop krožnega prehoda – Ljubljana in Maribor predstavljata vzor s številnimi konkretnimi projekti
in mednarodnimi dosežki. Pomembno za Slovenijo je povezovanje mest in primestja ter podeželja,
kar lahko pospešuje krožni prehod. Upoštevamo tudi vlogo digitalizacije kot »omogočevalca«
krožnega prehoda, vključno z blockchain tehnologijami.