Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije

Prvi slovenski Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo je bil pod avtorstvom platforme Circular Change in konzorcija partnerjev javnosti predstavljen maja 2018. Njegov cilj je tlakovati pot za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo v Sloveniji skozi vključujoč, deležniški pristop.

Kažipot naslavlja naslednje cilje: 

a. Opredeliti potenciale, ki Slovenijo utemeljujejo kot voditeljico prehoda v krožno gospodarstvo v Srednji in Vzhodni Evropi 

b. Z vključevanjem deležnikov prepoznati in povezati krožne prakse 

c. Oblikovati priporočila za Vlado RS, da bo krožni prehod učinkovitejši 

d. Nakazati krožne priložnosti za krepitev mednarodne konkurenčnosti gospodarstva in kakovosti življenja za vse

Predstavlja 4 prepoznana prednostna področja za Slovenijo:

  • gozdne verige vrednosti
  • prehrambni sistem
  • mobilnost
  • predelovalne dejavnosti

Predstavljena štiri prednostna področja so nastala kot preplet povzetkov terenskega pristopa, razpoložljivih relevantnih podatkov in meril ter primerljivih poskusov opredeljevanja področij držav, ki so se že lotile priprav nacionalnih kažipotov.

 Ocenjena so kot tista, pri katerih lahko krepimo učinkovitost rabe materialov in primarnih virov, ohranjamo ali povečujemo vrednost materialov, izdelkov oz. storitev, razvijamo krožne modele poslovanja, krepimo energijsko učinkovitost, zapiramo snovne tokove, preprečujemo nastajanje odpadkov, vključujemo zeleno javno naročanje, spreminjamo vzorce uporabe in krepimo krožno kulturo. 

Prehod v krožno gospodarstvo je kompleksen, celovit in predvsem dolgoročen proces.

za razumevanje katerega lahko kot oporo uporabimo miselni pristop, ki smo ga poimenovali »krožni trikotnik«. 

Z njim želimo zaobjeti tri vidike, tri pomembna oglišča, ki v medsebojnem sodelovanju in prepletanju omogočajo sistemsko krožno tranzicijo. Vsako od oglišč ima jedrni del, ki je osrednji spodbujevalec sprememb

Trikotnik zaokrožujejo: 

• Krožno gospodarstvo (Circular Economy) – od linearnih do krožnih modelov poslovanja / gospodarske družbe 

• Krožna sprememba (Circular Change) – celovitost politik za podporo prehoda / javni sektor 

• Krožna kultura (Circular Culture) – premislek vrednot in nova naracija / državljani

DOKUMENT JE V CELOTI DOSTOPEN NA POVEZAVI:

O projektu

Proces nastajanja Kažipota se je pričel Septembra 2017, končni dokument pa je bil javnosti razkrit na 3. konferenci Circular Change 11. Maja 2018 v prisotnosti predsednika vlade RS dr. Mira Cerarja. 

Projektno skupino strokovnjakov iz različnih področij je vodil nekdanji Evropski Komisar za okolje in trenutni so-predsednik Mednarodnega panela za resurse Združenih Narodov dr. Janez Potočnik. Vključevala je Inštitut Jožefa Stefana, Inštitut Wcycle Maribor, Giacomelli media in druge. Circular Change je zaslužen za avtorstvo večine tekstov, platforma pa je služila kot povezovalno in komunikacijsko središče. 

Naročnik projekta je Ministrstvo za okolje in prostor RS, pobudnik projekta pa Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, medsektorska iniciativa, ki jo iz Kabineta Predsednika vlade vodi državni sekretar Tadej Slapnik. 

Public introduction of the Roadmap, Celje International Trade Fair

Prva javna predstavitev projekta, MOS, Celje, 2017

S Kažipotom smo zraven nacionalnih želeli identificirati tudi regionalne in lokalne priložnosti za razvoj krožnega gospodarstva v Sloveniji. V ta namen smo v platformi Circular Change skupaj s Partnerstvom za zeleno gospodarstvo Slovenije organizirali serijo 12 regionalnih posvetov in zbirno poročilo objavili pod naslovom Pogled v regije Slovenije.

Proces nastajanja Kažipota

Projektna skupina za pripravo Kažipota je v obdobju med septembrom 2017 in aprilom 2018: 

  • organizirala in izvedla 7 srečanj v 12 regijah Slovenije in 7 interaktivnih delavnic, 
  • popisala skoraj 100 dobrih praks iz vse Slovenije, 
  • izvedla 19 strukturiranih intervjujev s ključnimi deležniki iz vladnih služb, gospodarstva, interesnih združenj ter s strokovnjaki s posameznih področij, 
  • k sodelovanju spodbudila 3.000 deležnikov – komuniciranje v okviru srečanj Partnerstva za zeleno gospodarstvo in elektronskega novičnika, 
  • Kažipot predstavila v okviru različnih dogodkov v 9 evropskih državah – Avstrija, Španija, Nizozemska, Belgija, Grčija, Švica, Francija, Srbija, Slovaška, 
  • proces nastajanja Kažipota predstavila na več kot 15 različnih dogodkih v Sloveniji, 
  • o napredku projekta javnost redno obveščala v okviru spletnih strani, družbenih omrežij ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo.

Projektna skupina

AVTORJI:

mag. Ladeja Godina Košir, Circular Change

mag. Niko Korpar, Circular Change

dr. Janez Potočnik, Na-svet, strateško svetovanje, Janez Potočnik s. p.

dr. Robert Kocjančič, Institut Jožef Stefan

SO-AVTORJI:

Luka Klemen, Oglaševalske storitve in svetovanje, Luka Klemen s. p.

Peter Frkal, Institut Jožef Stefan

mag. Jurij Giacomelli, Giacomelli media

Igor Kos, Inštitut Wcycle Maribor

Tadej Žurman, PKG Šprinzer Mirko s. p.

Mirko Šprinzer, PKG Šprinzer Mirko s. p.

SODELAVCI:

Tadej Slapnik, Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije

mag. Nives Nared, Ministrstvo za okolje in prostor

mag. Janja Kreitmayer McKenzie, Ministrstvo za okolje in prostor

Klavdija Merc Godler, Ministrstvo za okolje in prostor

OBLIKOVANJE:

Andreja Martinc, Design& oblikovanje vizualnih komunikacij, Andreja Martinc s. p.

Pogled v regije Slovenije

V procesu nastajanja Kažipota je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo skupaj s platform Circular Change organiziralo serijo 12 regionalnih posvetov v 12 regijah slovenije, ki so bili namenjeni identificiranju priložnosti, potencialov in over za razvoj krožnega gospodarstva v posameznih regijah. Služili so kot eden glavnih virov podatkov za Kažipot.

Na podlagi regionalnih posvetov je nastalo zbirno poročilo Pogled v regije Slovenije, ki v strnjeni obliki podaja ključne ugotovitve posvetov in pokaže na dobre prakse iz vsake regije.