Franc Bogovič: Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva so tudi v krožnem gospodarstvu

Murska Sobota, 6. januar 2017 –  Družbena sprejemljivost kmetijstva, tehnološki napredek in boljši prenos znanja ter oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020 so po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) trije ključni izzivi kmetijstva v Sloveniji. Skupaj s krožnim gospodarstvom, ki se širi tudi v kmetijstvo, je o njih spregovoril na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru, ki je bil danes v Murski Soboti.

Gosti pogovora  z naslovom: »Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu« so bili tokrat še: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), France Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojz Štuhec ml., kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani v Občini Murska Sobota, Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter Slavko Petovar, župan Občine Veržej in specialist za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota, ki je bil tokrat v vlogi moderatorja.

Krožne priložnosti v kmetijstvu so

»Vire uporabljajmo tako, da jih v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje. To je osnovno vodilo krožnega gospodarstva. V kmetijstvu imamo na strani produkcije na primer priložnosti za optimizacijo pri upravljanju z zemljo in pri učinkovitejšem, bolj sistematičnem povezovanju kmetijstva in živinoreje. Na strani potrošnje pa so velike priložnosti pri zmanjševanju količin odpadne hrane, spreminjanju prehranskih navad kot tudi pri sami embalaži, ki naj bi je bilo čim manj, « je v svoji uvodni predstavitvi povedala Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba)

Izpostavila je, da podatek, da potrošniki v razvitih državah letno zavržemo toliko hrane (222 milijonov ton) kot je Podsaharska Afrika proizvede (230 milijonov ton), sam po sebi govori o neracionalnosti obstoječih vzorcev proizvodnje in potrošnje. »Informiranje o priložnostih, ki jih krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model prinaša na ekonomski, družbeni in okoljski ravni ter spodbujanje prehoda v trajnostno naravnano družbo, je eno osnovnih poslanstev platforme Circular Change,« je menila Ladeja Godina Košir.

Franc Bogovič, nekdanji kmetijsko-okoljski minister, danes pa kot poslanec v Evropskem parlamentu aktiven v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je poudaril, da je družbena sprejemljivost kmetijstva pomemben vidik. »Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je  uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih,« meni. In dodaja, da je pri tem ključna komunikacija s potrošniki, da ti bolj spoznajo dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.

Roboti, droni in traktorji na daljinsko vodenje

Spregovoril je tudi o tehnološkem napredku in boljšem prenosu znanja. Spomnil je, da je tudi kmetijstvo deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedeljstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..) »Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi,« je izpostavil Bogovič.

Kot tretji ključni izziv pa je navedel oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020. »Nova SKP mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s  tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča,  pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov. Pomembno je tudi vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev),« poudarja Bogovič.

Število mladih kmetov se povečuje

Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, je predstavil stanje kmetijstva v Pomurju ter opozoril, da se v Pomurju število hektarjev obdelovalnih površin zmanjšuje. »Prav tako se zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, in še posebej malih kmetijskih gospodarstev, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da se povečuje število hektarjev obdelovalnih površin na kmetijo, število mladih kmetov – prevzemnikov in število hektarjev pokritih površin,« je bil vseeno tudi optimističen Režonja.

 

 

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja