Eko dežela: Dolgoročna alternativa za preživetje človeštva

Junij 2017, mesečnik Lupa

Dolgoročna alternativa za preživetje človeštva

Pri udejanjanju koncepta krožnega gospodarstva človeštvo čakajo številni izzivi – začenši pri spremembi miselnosti, veliko pa bo treba narediti tudi pri ekonomiki njegovega delovanja. V tem trenutku se to najbolj kaže pri zagotavljanju ekonomičnosti recikliranja odpadkov.

 

V mesečniku Lupa podrobneje predstavijo krožno gorpodarstvo

Mesečnik Lupa o krožnem gospodarstvu

 

Revija Lupa je mesečnik portala Eko dežela. Portal ponuja zanimivosti, razvedrila in poučnosti širokemu krogu bralcev, ki jih zanimajo aktualne in zanimive tematike. V mesečniku pa posamezne tematike podrobneje razdelajo in jih predstavijo na razumljiv in poljuden način.

CC Konferenca 2. dan

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – 2nd Circular Change conference

Naslednji izziv: umestiti Slovenijo med krožne voditeljice v svetu

Naložbe v Mariboru pokazatelj razvojnega potenciala krožnega prehoda

Maribor, 12. maja 2017

Dilem ni, priložnost pa je zdaj

 

Slovenija ima veliko razvojno priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, s čimer se lahko pridruži vodilni skupini najbolj razvitih evropskih držav, ki na tem področju že dosegajo zavidljive rezultate. Ta priložnost izhaja iz njenih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, geostrateških in naravnih danosti. Še dodatno jo krepi iskanje odgovorov po vsem svetu na razmere globalne absolutne redkosti virov ob naraščajočem številu prebivalstva, ki že danes močno spreminja pogoje gospodarjenja v domala vseh gospodarskih panogah. Spodbujajo pa jo tudi usmeritve EU v krožno gospodarstvo, ki postaja ključni vidik evropske konkurenčnosti. Tak je najpomembnejši sklep udeležencev 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, ki ga je v svojem nastopu poudaril tudi premier Miro Cerar.

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv.

“Maribor kot regijsko središče prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce,” je poudaril župan Mesten občine Maribor Andrej Fištravec. “Dilem ni, priložnost pa je zdaj,”, pa je srednji govor na dogodku povzel nekdanji evropski komisar za okolje  ter sopredsedujoči mednarodnemu panelu za naravne vire (IRP) pri Združenih narodih in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change dr. Janez Potočnik.

 

Vizija Vlade RS: zasidrati Slovenijo kot krožno voditeljico na svetovnem zemljevidu

Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.

V sklepnem govoru dvodnevnega srečanja je v Mariboru je Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar kot častni pokrovitelj 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change poudaril, da konferenco vidi kot edinstveno priložnost, da se Slovenija predstavi kot ambiciozna država, ki si je zadala, da bo stala ob boku svetovnim zelenim voditeljicam. “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo,” je poudaril premier Cerar. “Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati.” Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, kot jih je poimenoval, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.

 

Ključni poudarki dvodnevnega mednarodnega srečanja v dveh slovenskih krožnih mestih

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv

Dvodnevni dogodek v organizaciji povezovalne platforme Circular Change se je v petek iz Ljubljane preselil v mariborski hotel Habakuk. Srečanje je rezultat več kot 50 vsebinskih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. V vlogo so-organizatorja današnjega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

Skupaj z Godino Koširjevo so konferenco sta drugi dan konference odprli župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Nj. e. Paolo Trichilo, Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in državni sekretar Tadej Slapnik.

Državni sekretar Tadej Slapnik

Udeleženci so najprej prisluhnili dvema uvodničarjema. Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v svojem govoru izpostavil sistemske vidike krožne tranzicije. V uvodnem temeljitem premisleku o velikem pospešku, ki ga človeštvo doživlja v 20. in 21. stoletju, in ki vodi do vse težje obvladljivih civilizacijskih neskladij, ki vse bolj ogrožajo možnosti za trajnostno bivanje na (pre)naseljenem planetu, se je nekdanji evropski komisar za okolje osredotočil na izzive Evropske unije ter orisal sodobne izzive za voditelje, ki jih neizogibno potrebujemo za izhod iz sedanjega položaja. Poudaril je zavedanje, da smo vsi skupaj šele na “začetku začetka”, zato so potrebne velike odločitve za prehod v nov ekonomski sistem. Obenem pa izostril vprašanje časovne razsežnosti reševanja trajnostnih izzivov z zavrnitvijo logike prenekaterih, da gre za vprašanja, namenjena prihodnosti. “Vsem tem sporočam, da je ta prihodnost prišla in se imenuje sedanjost,” je svoj nastop sklenil Potočnik.

Potočnik je bil prvi komisar, ki je pripravil obsežni paket ukrepov za spodbudo prehoda v krožno gospodarstvo, ki je bil v nekoliko prilagojeni obliki naposled sprejet konec leta 2015.

Giulio Bonazzi, Aquafil

Predsednik upravnega odbora in direktor Aquafila Giulio Bonazzi pa je prek izjemne osebne izkušnje družbeno odgovornega družinskega podjetnika in vizonarja izpričal izjemen zgled krožne preobrazbe poslovne skupine s sedežem v mestecu Arco v avtonomni pokrajini Trento v Italiji. Družba, ki deluje na treh kontinentih, je svojo intenzivno pot preobrazbe začela sistematično izvajati pred 11 leti. Med drugim so edinstven krožni poslovni model, ki omogoča ponovno uporabo najlona 6 iz ribiških mrež in rabljenih preprog, ki jih zbirajo po vsem svetu in iz njih po lastni, zaščiteni metodi spet pridelajo to sestavino, zasnovali prav v obratu tega podjetja v Sloveniji, ki ga vodi tržaški gospodarstvenik Edi Kraus. Zdaj ta model prenašajo tudi v druge svoje obrate.

 

Pozicioniranje Slovenije kot države voditeljice v krožni tranziciji

Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je predstavil Globalno pobudo tega globalnega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere umeščajo našo državo kot eno najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado Circulars, namenjene krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklusu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu. Turos je med slovenskimi podjetji izrecno izpostavil Valtex. V prvem letu je to nagrado prejel Janez Potočnik. Pojasnil je tudi velik pomen, ki ga imajo za prehod v krožno gospodarstvo povezovalne platforme, kakršna postaja tudi njihova pobuda, ter pri tem izrecno pohvalil sodelovanje s platformo Circular Change. V sklepnem nastopu na konferenci je premier Miro Cerar potrdil, da je Slovenija na dobri poti in sprejel izziv ter na ta način Slovenijo umestil med najbolj ambiciozne evropske države na poti v krožno gospodarstvo.

 

Maribor kot krožno mesto

V nadaljevanju petkovega sporeda so se udeleženci posvetili Mariboru kot krožnemu mestu in podrobneje spoznali načrte za uresničitev njegove obsežne preobrazbe, ki jo združuje projekt Wcycle.

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

Igor Kos z mestne občine je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja.

“MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom,” je na konferenci poudaril župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

 “V okviru tega projekta smo skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Skozi sinergije izvedbe projektov bomo tako zagotavljali optimalno izrabo vseh snovnih virov v mestu, krajšali materialne poti in oblikovali nove produkte, tako pa tudi ustvarili nova trajna zelena delovna mesta. Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predamo regijo v boljšem stanju kot je danes.”

Obenem kaže razumeti dobro udeležbo predstavnikov EBRDja, Astrid Motta in Davorja Inđića v obeh omizjih drugega dne kot izrecno znamenje zanimanja za razvojne naložbe v Maribor.

Slovenije kot države voditeljica v krožni tranziciji.

“Druga mednarodna konferenca o krožnem prehodu zagotovo predstavila tisto prst, v kateri lahko “krožna semena” vzklijejo v trajnostne rešitve,” je ob zaključku poudarila programska direktorica Ladeja Godina Košir. “Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, zato je odločitev, da se izkaže kot država voditeljica za temeljito krožno tranzicijo, prava za njeno prihodnost. Tako lahko svoje prednosti pretvorimo v voditeljstvo in s tem v državo priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko delimo z drugimi.”

 

www.circularchange.com

 

>>> Svet kapitala: Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu
>>> SiolNET: Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo
>>> SiolNET: Janez Potočnik v Davosu prejel prestižno nagrado

 

Prvi dan CC konference

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu
2nd Circular Change Conference

Poslovne priložnosti krožne tranzicije

Odločilna je sposobnost sodelovanja in inovacijska naravnanost

Ljubljana, 11. maja 2017

Erik van Uum, Chargé d’Affaires a.i., Embassy of the Kingdom of the Netherlands

Drugo mednarodno konferenco za prehod v krožno gospodarstvo – 2nd Circular Change Conference so z uvodnimi nagovori na Ljubljanskem gradu odprli gostitelj prvega dne srečanja, župan Mesta Ljubljana Zoran Jankovič, pooblaščeni odpravnik poslov nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji Erik Van Uum in izvršna direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir.  Na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija v uvodnem delu programa so se udeleženci posebej posvetili Ljubljani, njenim dosežkom in nadaljnjim izzivom kot krožnega mesta, ki je tudi član fundacije Ellen MacArthur, po letu, ko je bilo evropska zelena prestolnica.

“Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, da lahko postane pilotna država za temeljito krožno tranzicijo,” je uvodoma povedala programska direktorica konference Ladeja Godina Košir. “Tako lahko svoje prednosti spremeni v voditeljstvo in s tem v državo poslovnih priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko deli z drugimi.” Godina Koširjeva je v uvodnem govoru prikazala prehojeno pot povezovalne platforme Circular Change ter dosežkov Slovenije na področju krožne tranzicije od začetka delovanja. Slovenija je od nedavna članica programa CE 100 Fundacije Elen MacArthur in je v globalni pobudi za krožno tranzicijo Svetovnega gospodarskega foruma prepoznana kot ena od najbolj perspektivnih držav. “Priložnost je torej zdaj, da se Slovenija umesti med voditeljice krožne tranzicije,” zato poudarja Godina Koširjeva.

Christiaan Kraaijenhagen, Innoboost, and Markus Laubscher, Philips

Inovacijska naravnanost in sodelovanje: dve temeljni lastnosti za preobrazbo poslovnih modelov v krožne

Prvi dan mednarodne konference 2nd Circular Change Conference, se je začel v znamenju izzivov poslovne transformacije. Osrednji govornik uvodnega dela srečanja, Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj nizozemskega svetovalnega podjetja in soavtor managerskega priročnika “Krožno poslovanje – sodeluj in zakroži” (Circular Business) je izpostavil nekaj najbolj inovativnih primerov krožnega prehoda med srednjimi podjetji na Nizozemskem in drugod ter pokazal, da krožne preobrazbe podjetniki ne bodo zmogli sami, saj je ta vedno povezana z drugimi deležniki: strankami, dobavitelji, zaposlenimi in drugimi deležniki v verigi vrednosti. Zato je sposobnost sodelovanja bistvena. Poudaril je pomen inovacijskega eksperimentiranja, nenehnega učenja in menjave izkušenj v procesu razvoja krožnih poslovnih modelov.

The Circular Change pitching session

Za njim sta Matej Šuštaršič iz ljubljanskega Inštituta za celulozo in papir, ki že drugo leto koordinira izvedbo obsežnega preobrazbenega projekta Cel.Krog, ki vključuje vsa ključna slovenska podjetja v panogi, ter Michele Posocco iz papirniškega inovacijskega podjetja Favini iz Trevisa na primerih papirniške dejavnosti izpostavila ključne izzive, s katerimi se sooča panoga povsod po Evropi. Preobrazba tehnoloških procesov, ki v proizvodnjo papirja vnaša biomaso in druge alternativne vire sekundarnega izvora, je iztočnica za celotno panogo, družbeni in okoljski učinki pa so ogromni. Favini je začel svojo pot krožnega inoviranja pred 25 leti z razvojem tehnološkega procesa za pridelavo papirja iz alg v beneški laguni, ki so zastrupljale ekosistem. Danes zna proizvesti papir tudi iz odpadlega usnja ali ostankov pomaranč po izločitvi pomarančnega soka. Oboji pa se soočajo s pravnimi preprekami, ki, denimo, dandanes v Italiji po novem preprečujejo uporabo alg za industrijsko predelavo.

Udeleženci razprave

Melanie Seier Larsen iz BCG je izpostavila pet tipičnih pristopov k razvoju krožnih poslovnih modelov v svetu, med katerimi je recikliranje le eno. Drugi pristopi so: podaljševanje življenjskih ciklusov izdelkov, delitvena ekonomija, prehod od izdelka k storitvi in izkušnji in trajnostno oblikovanje rešitev za uporabnika. “Le 25 odstotkov podjetij po svetu dejansko umešča načela trajnostnega poslovanja v svojo poslovno prakso,” je izpostavila Seier Larsenova in pozvala bolj konkretnim korakom.
Model prehoda od izdelkov k storitvam je v središču Philipsove krožne preobrazbe, ki jo je povzel Markus Laubscher, odgovoren za trajnostno strategijo v tej inovacijsko naravnani svetovni korporaciji. V razpravi z občinstvom, ki jo je povezoval novinar revije Materia rinovabile – Renewable Matter Sergio Ferraris, ki izhaja v italijanskem in angleškem jeziku, so sogovorniki največkrat izpostavili potrebo po sistemskem preoblikovanju zakonodajnega okvira, ki mora za pozitivne družbene in okoljske prispevke nagraditi tista podjetja, ki najbolj napredujejo v krožni tranziciji.

Škotska: svetovni zgled krožnega prehoda

Iain Gulland, Chief Executive of Zero Waste Scotland introducing Scotland

V nadaljevanju srečanja je spregovoril Iain Gulland, glavni izvršni direktor organizacije Zero Waste Scotland, ki je letošnja nagrajenka globalne nagrade “The Circulars” Svetovnega gospodarskega foruma. Izpostavil je organiziranost, ki temelji na investicijskem skladu v vrednosti prek 18 milijard evrov, in prednostna področja delovanja, pri katerih so začeli iz najbolj tradicionalnih dejavnosti, kot so ribogojništvo ter pridelava piva in viskija. V delavniškem delu srečanja so se udeleženci posvetili ločenim razpravam o konkretnih izzivih krožnega prehoda v različnih državah: v Braziliji, na Slovaškem in v Sloveniji, v okviru povezovalnih platform, ki spodbujajo ta prehod in med katere sodi tudi Circular Change, ki deluje v Ljubljani. Eden od osrednjih govornikov, Christiaan Kraaijenhagen je izpostavil pomen povezovalnih platform prav za vzpostavitev enakovrednih odnosov med udeleženci v inovacijskih procesih preoblikovanja poslovnih modelov v krožne.

O organizaciji srečanja

Tadej Slapnik, State Secretary, Cabinet of the Prime Minister, Partnership for a Green Economy, Slovenia

Dvodnevni dogodek, ki poteka v organizaciji povezovalne platforme Circular Change, je rezultat številnih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. To prevzema vlogo so-organizatorja drugega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

 

2nd Circular Change Conference se nadaljuje jutri, v petek, 12. maja 2017, v Mariboru v hotelu Habakuk, kjer zjutraj pričakujejo nastopa nekdanjega evropskega komisarja za okolje in predsednika posvetovalnega odbora platforme Circular Change Janeza Potočnika ter glavnega izvršnega direktorja italijanskega Aquafila Giulia Bonazzija, ki je svoj krožni poslovni model razvil prav svojih slovenskih obratih. Udeleženci bodo prisluhnili načrtom Maribora v prehodu h krožnim modelom upravljanja z odpadki, energijo in vodo. Srečanje bo sklenil častni pokrovitelj konference, premier Miro Cerar.

Program srečanja ponuja izredno kakovostno mednarodno zasedbo govornikov. Odziv udeležencev je odličen in organizatorji ocenjujejo skupaj prek 500 mednarodnih udeležencev v obeh dneh. To je za poslanstvo platforme Circular Change odlična potrditev prave poti in pomemben dosežek, ki obenem jasno kaže raven vključenosti gospodarskih subjektov v Sloveniji in drugod po EU v procese krožne tranzicije.

Župan MOL Zoran Janković med otvoritvenim govorom na konferenci Circular Change

Izjava župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča

Potem ko smo v Ljubljani že dokazali, da znamo odločno slediti zeleni in trajnostni viziji, ki smo jo zastavili leta 2007 in zato prejeli najvišjo nagrado Zelena prestolnica Evrope 2016,  s prizadevanji za večjo kakovost življenja naših prebivalk in prebivalcev nadaljujemo in jih nadgrajujemo. Smo prva evropska prestolnica s sprejeto zavezo Zero Waste in najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih v Evropi. Aktivno ohranjamo naravne danosti, kot je zelen značaj mesta (kar 542 m2 javnih zelenih površin na prebivalca) in kakovostna pitna voda, dostopna vsem, ter ob tem spodbujamo trajnostno mobilnost za čistejši zrak in manj hrupa: območje za pešce v mestu presega 10 hektarjev, vozni park javnega prometa dopolnjujemo z avtobusi na CNG, zabeležili smo že 4 milijone voženj s kolesi BicikeLJ in smo prvo mesto s sistemom souporabe izključno električnih vozil. Cilj, ki smo si ga zadali v Prometni politiki MOL, je do leta 2020 doseči, da bo tretjina poti opravljena peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in tretjina z avtomobili. Že sedaj pa smo nekatere cilje presegli, saj se je precej povečal delež poti, opravljenih peš in s kolesom, in sicer na račun tistih, opravljenih z avtomobilom.
Našega planeta kljub temu ne moremo rešiti sami, to bo možno le, če bo večina mest po svetu sprejela načela zelenih prestolnic. Zato je pomembno, da se vsi deležniki aktivno učimo drug od drugega, ne ponavljamo istih napak ter delimo dobre prakse. Prepričan sem, da prehod v souporabo in krožno gospodarstvo pomeni več kot le uvedbo nekaterih novih poslovnih modelov, lahko postane prvi korak do velikih sistemskih sprememb in drugačne družbe. Naš skupen temeljni cilj naj bo – poleg solidarnosti in medsebojnega spoštovanja – večja kakovost življenja in skrb za okolje z mislijo na generacije, ki šele prihajajo.

_____ _____ _____
Fotografije: Taja Košir Popovič

Press Kit

Choose the one thing and then stick to it

by Jurij Giacomelli

In the first part of the article, related to the Slovenian development challenges, published on Siol.NET, I propose a radical transition towards the circular economy with the focus on selected economic sectors. The selection of the prioritised sectors derives from the natural, geographical, historic, social and geopolitical factors: transportation and logistics, energy, biological cycle, related both to food and sustainable tourism, and the transformation of a supplier-orientated industry sector, typically SMEs. Remember: circular business model transformation at the level of each enterprise means innovation and the transition to the circular economy at the systemic level means nothing else but the creation of a well-functioning innovation eco-system. This is the real development challenge for the Country in the heart of Europe and committed to the EU, and not the balancing between different spheres of socio-economic progress, which merely focuses on (re)distribution of wealth, rather than on new value creation. Hence, if the radical circular transition should be The One Thing, go for it and stick to it. – Just like Curly (Jack Pallance) revealed to Mitch (Billy Crystal) in The City Slickers as “The Secret fo Life“.

Curly (Jack Pallance) revealing the secret of life in The City Slickers (1991)

Read here the full article in Slovenian.

The importance of a significant improvement of the education system as well as increased, however, targeted investments in science should have a priority over the investments into “hardware”. As explained in more depth in the second part of the article, the radical circular transition must become a political process supported by a wide development coalition. Cultural openness, leadership and cooperation represent the indispensable triad of virtues of such a political project, which should be accompanied by the truth (freedom of speech, the independence of informative media and the quality of journalism), justice (well-functioning judicial system) and knowledge.

Beyond the growing uncertainty, still aching consequences of the largest financial and economic crisis of the modern times and soaring social and environmental imbalances we can observe the making of a new social order, based on a sort of a global caste system. The positioning of individuals as well as entire societies in it will depend upon the success of the transition towards an innovation society in the context of a more balanced economic system, which will not be only more sustainable, but also more circular.

However, if we look into the future with hope, we see the dawn of an era of new humanism. After all, at the end of the circular transition it is man, not a computer or a robot. In the European history, humanism was shaped by strong leaders and thinkers. In this sense we can rely on the history to repeat itself.

Jurij Giacomelli,

Founder and Managing Director, Giacomelli media Ltd

Introducing the Circular Triangle

Authors: Ladeja Godina Košir and Jurij Giacomelli

Copyright: Circular Change, Giacomelli Media Ltd, 2017. All rights reserved.

Circular transitioning: a multi-layer systemic transformation

Introducing the Circular Triangle

 

Nothing stays the same. Technological, economic, social, and environmental changes are more intense and more interrelated than ever before.

How do individuals adapt their lifestyles as consumers in the new reality? What challenges do companies face in the course of the transformation of their business models in order to gain competitive advantages in re-shaping business conditions? What kinds of solutions are being developed within cities, regions, and countries? What are the characteristics of the disruption financial institutions are facing, and how can they redefine their transformative roles as indispensable supporting pillars of economic and social dynamics? And finally, who are the leaders that can drive systemic changes towards the circular era?

The Circular Economy, a systemic concept that loops production and consumption cycles in order to regenerate, not waste, natural resources, promises significant economic, societal and environmental benefits. The economic benefit alone, according to the WEF, is estimated to represent a $4.5 trillion GDP opportunity by 20301. The intention of the international community to move to a circular economy by 2030 is reflected in the UN’s Sustainable Development Goals. The European Commission issued the Circular Economy Package2 of regulatory measures and incentives in December 2015, having recognised the circular economy as one of the main means of improving Europe’s competitiveness, as well as its social and environmental cohesion. These approaches are centered on a systemic shift in a vast range of interrelated domains, including sustainable production and consumption, economic growth, climate action, and sustainable cities and communities, to name but a few. These can all progress through the adoption of circular economy principles.

Transitioning towards a circular economy, however, requires a system-level transformation at local, national and international levels. No single government, organisation or business can accomplish this change alone. Public and private sector stakeholders must work together towards a common “circular” vision in order to transform production, manufacturing and consumption systems and patterns through a process of joint and continuous experimentation, learning, adaptation and scaling of efforts.

This complex transitioning process sets transformational challenges to very different organisations: governments, municipalities and other public authorities and regulators; large corporations and small- and medium-sized companies; financial institutions such as banks or insurance companies; social enterprises and non-governmental bodies; institutions of public or private education and scientific research centres and institutes; health organisations; and religious institutions.

The circular transition, however, confronts us all: as humans, as individuals and family members, and as contributors, decision-makers and consumers in different contexts. We are all challenged to re-assess our values and preferences in terms of our choices related to our own personal development: as consumers; as members of families or households; as professionals contributing to the success of the organisations in which we work; as citizens, voters and taxpayers; and finally, as creative and critical members of civil society, contributing to any form of its constant and unpredictable dynamics. These challenges create a context of cultural change. Indeed, the circular transition, as a shift in the economic and social system, embraces all these aspects, and opens a whole new field of exploration of transformational leadership in each and every one of us.

The circular change process: a coordinated effort between three heterogeneous social fields

The Circular Change Platform is a stakeholder engagement initiative, which enables all the players taking part in the transition process to interact with each other, share knowledge and experience, and engage in shared circular endeavours. We understand the challenge of circular transitioning not only as a multi-level process, but also as a coordinated effort happening in three heterogeneous but interrelated social fields.

Systemic change is happening in a form of a multi-layer systemic transition, in which absolute scarcity of resources, defining their availability, their suitability for reuse compared to primary extraction, and their relative economic value, is taken as a focal issue at both the aggregate and global levels. In such a context technological change and demographics act as key drivers of change. While demographics, relative to the absolute availability of resources, redefines the limits of human civilisation on Earth, technological progress increases the possibilities of a successful balance in the sustainability of the global ecosystem. The challenge is in the re-design and implementation of ever more efficient societal models of production, consumption and interaction. In this transition, governing technological discontinuities, education, regulatory issues and taxation, as well as supply-side economic policies and incentives, become crucial instruments for managing systemic change at a global level. From the perspective of this systemic change, the circular economy represents a seismic shift into a new economic and social system.

At the level of single organisations, circular change assumes the nature of a corporate transformation towards innovative and more sustainable circular business models. This transition takes place at the micro-level: in organisations and productive units, that is, in enterprises. A business model transformation towards circular principles en masse sets large and small companies, even entire industries, on the path of challenging journeys of exploration, experimentation and continuous learning. In order to succeed, companies need to dig deeply into their purpose and must equip themselves with specific competencies before their departure. On the way they must undertake a multi-stakeholder approach of collaboration and experimentation. Mastering these prerequisites for circular innovation will distinguish future leaders from followers.

Corporate circular transformation inevitably interacts with the needs and preferences of consumers, individuals and households. And, equally, it is tied to the values and capabilities of the employees in the organisations and in the organisations up- and downstream in the newly composed value chains.

Circular change stands for the world of collaboration and opportunities

European GDP could increase by as many as 7 percentage points by 2030 (relative to “business as usual” development). The EU has granted €650 million, and opened up its Horizon 2020 fund of €24 billion, to circular economy projects. More than 170,000 jobs could be created in the EU by 2035 by implementing the circular economy. This is promising ground in which to invest our attention and resources. At the 2nd Circular Change Conference we are aiming to bring together concrete opportunities to drive circular endeavours further in all three dimensions of the circular transition.

The individual human being is in the centre of the third fundamental aspect of the circular transition, in which every one of us participates as a bearer of labour, intellectual property and numerous other capabilities, as well as being a consumer.
We cannot imagine the circular transition being achievable without recognising and actively dealing with cultural change. The reinforcement of knowledge, of sustainability-related values, and of the corresponding narrative enables the development of a culture of participation and sharing, in which people strive, not to win a zero-, or even a negative-sum game, but to develop abilities to collaborate and contribute to new value creation.

As the circular triangle in Picture 1 suggests, the circular transition entails three fundamental aspects of change: systemic, organisational and cultural3.

Circular Triangle

Picture 1: The three fundamental aspects of the circular transition

 

The qualities of collaboration, experimentation and learning: phenomena of circular culture

In our efforts to sustain circular transition at all levels, we aim to present these three aspects of the circular transition. We explore the systemic approach by tapping into the circular economy framework at the local, urban, regional and international levels. We examine the phenomenon of collaboration in the context of circular business models, and we engage with the new narrative through the lessons of case studies, together with the most accomplished circular pioneers. Last but not least, we discuss the effects and opportunities deriving from the ongoing disruption of conventional business schemes, envisioning new roles for all the participants in this compelling transition process.

The ability to master the qualities of collaboration, experimentation and learning will define the leaders of this historic trajectory. Are you with us?

 

1 Platform for Accelerating the Circular Economy, concept document developed in collaboration with Accenture, World Economic Forum, January 2017.

2 See here for more: http://ec.europa.eu/environment/circular-economy/index_en.htm 

3 Concept and scheme is the intellectual property of Gm, Circular Change

Slovenski razvojni izziv: prehod v inovacijsko družbo (II)

Ključna področja krožnega prehoda

Slovenski razvojni izziv je prehod v inovacijsko družbo, ki bo omogočila tak radikalen prehod prek preobrazbe poslovnih modelov na vodilnih gospodarskih področjih.

Katere so prednostne dejavnosti krožnega prehoda?

Glede na prej izpostavljene zunanje dejavnike in notranje danosti to zadeva najprej področje mobilnosti, torej transport in logistiko v najširšem pomenu besede. Kako bo Slovenija postala trajnostno logistično središče in vozlišče v regionalnem in vseevropskem smislu?

– Izprašujmo naprej: kaj to pomeni za razvoj cestnega omrežja, železnice, letališč, pristanišča?
– Je lahko drugi tir zanimiv za sosednjo Italijo kot sovlagateljico, ali bomo še naprej vztrajali na podmeni tekmovanja med severnojadranskimi lukami?
– Kako lahko obvladamo onesnaževanje in spodbudimo najprimernejšo prevozno infrastrukturo ter energetsko rabo?

Z energetskega in širšega družbenega vidika je TEŠ 6 zagotovo spomenik neuspehu prehoda v inovacijsko družbo v prvih dvajsetih letih neodvisnosti države.

Treba se bo radikalno preusmeriti k obnovljivim virom, temu prilagoditi upravljanje energetske infrastrukture, predvsem električnega omrežja, in razrešiti dilemo o prihodnosti jedrske elektrarne.

Vse to zahteva odločitve na državni ravni in na ravni ključnih urbanih središč. Uresničitev razvojne poti v slovenski “one thing” gre prek področja upravljanja virov in prostorskega načrtovanja ter preusmeritve gospodarskih politik: fiskalne (od obdavčenja dela k obdavčevanju nesmotrne in nezdrave (po)rabe materialov in energije) in industrijske (pametni razvoj infrastrukture, “pametna specializacija” ter razvoj potrebnih znanj in sposobnosti) k spodbudam za prehod v krožne proizvodno-porabne poslovne modele.

Področje biološkega ciklusa se dotika upravljanja gozdov in spodbud za proizvodnjo hrane doma, ki sledi načelu ničelnega kilometra in je neposredno povezana z ohranjanjem krajine in razvojem trajnostnega turizma. Prav razvoj zadnjega je v veliki meri povezan z opredelitvijo transportno-logističnega kompleksa in energetske prihodnosti.

Osrednji strateški gradnik je krožna preobrazba industrijskega sektorja, kar lahko poveča produktivnost in dodano vrednost. Železarne, ki so že danes najbolj “krožne”, farmacevtska in predelovalna industrija, segment dobaviteljev – majhnih in srednjih proizvodnih podjetij – predstavljajo ključen del gospodarstva.

Avtomobilski in gradbeni grozd, kemijska, papirna, predelovalna in druge industrije potrebujejo jasen okvir v obliki signalov in prej izpostavljenih politik. Potrebujejo predvsem povečan pritok človeškega in finančnega kapitala.

Zasnova središča znanja za krožno tranzicijo

V tem kontekstu je še bolj kot vprašanje svežega kapitala izziv postati središče znanja ter skrbno ravnati z ljudmi, ključnim virom za razvojni preobrat. Lega na kulturno-političnem prehodu je velika priložnost in tveganje obenem. Celoten izobraževalni sistem in razvoj znanosti sta ključnega pomena za izpolnitev prehoda v inovacijsko družbo.

V povečevanju kakovosti izobraževalnega sistema, ciljnega povečevanja naložb v znanost je ključ za preobrazbo države, iz katere danes pamet odhaja ali pa se zadrži kot na nekakšni periferni prestopni postaji, na poti k destinaciji znanja in inovacijskih sposobnosti. Ne nazadnje, izobraževalni sistem je polje neizogibne prenove družbenih vrednot. Na koncu bo vendarle odločal “software”, ne “hardware”, torej znanje za izkoriščanje materialnih potencialov, ne potenciali sami. In ključni prvini krožne tranzicije sta sodelovanje in razvoj sposobnosti zanj. V tem kontekstu sta digitalizacija in četrta industrijska revolucija nujni kompetenci, ne več točki razlikovanja.

Prehod v inovacijsko družbo kot politični projekt

Razvojni problem torej ni čim bolj uravnotežena alokacija prioritet in s tem resursov, ki naj pripeljejo blaginjo. Pravi izziv je prehod v inovacijsko družbo, ki naj temelji na radikalni opredelitvi za prehod v krožno gospodarstvo, prednostno naravnan na preobrazbo na štirih prej izpostavljenih področjih: logistika in transport, energetski sistem, biološki ciklus in krožna preobrazba industrijskega sektorja. Tej kaže podrediti razvoj institucij in družbenih podsistemov za zagotavljanje potrebnih virov, politik in ukrepov, ki bodo ta razvojni prehod omogočali.

Zato ugotovimo, da je prehod v inovacijsko družbo velik politični projekt: priložnost za umne in pogumne hkrati. Izpeljati ga je mogoče le s širokim zavezništvom in podporo vseh naprednih družbenih silnic. Pri tem sta ključni dve triadi vrednot. Prvo, ki vključuje resnico, pravico in znanje, dopolnjuje druga: odprtost, sodelovanje in voditeljstvo. Prva se nanaša na javni dialog, medije in novinarstvo, na sodni sistem ter izobraževanje in znanost. Druga se začne z družbenim odpiranjem in umeščanjem v osrčje Evropske unije in opredelitvijo vloge Slovenije v njej. Na naš “one thing” čakajo tudi vsi drugi partnerji.

Slovenski razvojni izziv prehoda v inovacijsko družbo lahko črpa iz zgodovinskega zgleda Irske iz 80. let, ki je izobraževanju dala prednost pred gradnjo infrastrukture in gradila na svoji zemljepisni legi ter kulturno-zgodovinskih danostih. V smislu osredotočenja so zelo uporabni zgledi Nizozemske, Danske ali Finske, ki vse spadajo med najnaprednejše evropske države na področju krožne tranzicije. Kazalec je torej obrnjen proti nam samim, tako kot se zgodi Mitchu (Billy Crystal) ob koncu pogovora o skrivnosti življenja s Curleyjem (Jack Palance) v filmu City Slickers (Mestni frajerji).

Onkraj globalne negotovosti, še ne povsem zaceljenih ran odhajajoče gospodarske krize in naraščajočih okoljsko-družbenih neravnovesij se izrisuje nova svetovna ureditev, nekakšen globalni kastni sistem. Mesto celotnih družb v njem bo v bistveni meri določeno z uspešnostjo prehoda v inovacijsko družbo v kontekstu novega, bolj vzdržnega ekonomskega sistema. Ta ne bo le trajnosten, bo tudi krožni.

Če gledamo na prihodnost z upanjem, lahko zapišemo, da smo na pragu novega humanizma. Onkraj krožnega prehoda je vendarle človek, ne računalnik ali robot. Zgodovinsko obdobje humanizma v evropski zgodovini so oblikovali močni vodje in misleci. V tem smislu se lahko zanesemo, da se zgodovina mora ponoviti.

 

 

Objavljeno na Siol.net, avtor besedila: Jurij Giacomelli, Četrtek, 4. 5. 2017; 0.01

Slovenski razvojni izziv: prehod v inovacijsko družbo (I)

Izberimo eno stvar in se je potem držimo

Razumeti, kateri razvojni problem rešujemo, predstavlja vsaj polovico rešitve.

Se spominjate filma City Slickers iz leta 1991 z Jackom Palanceom in Billyjem Crystalom v glavnih vlogah? Naslov filma, ki je nastal istega leta kot država Slovenija, bi lahko prosto prevedli v Mestni frajerji. V njem kavboj Curly (Palance) mestnemu frajerju Mitchu (Crystal) med dvotedensko gonjo goveda čez planjave ameriškega jugozahoda pojasni skrivnost življenja.

“One thing.” – “Ena stvar,” reče Curly. “Držiš se je, vse drugo ne pomeni ničesar.”

In katera je ta stvar, vpraša Mitch.

“To pa moraš ugotoviti sam.”

Posnetek tega dialoga si lahko ogledate tukaj:

Slovenska država ima po izhodu iz gospodarske krize novo priložnost, da s smelim razvojnim ciklusom ujame najrazvitejše države v Evropi. Prehod v inovacijsko družbo kljub nekaterim dobrim izhodiščem v prvih dvajsetih letih samostojnosti ni bil uspešen. Skušnjave tranzicije, otopelost družbenih institucij, pomanjkanje kolektivnih izkušenj, ideološke delitve, nemara pa tudi pomanjkljiva kulturna podstat, pomešana z zgodovinsko pogojenim refleksom po zapiranju, ter pomanjkanje prave politične volje so zagotovo med ključnimi vzroki za to. Zdaj, ko je gospodarska rast spet tu, ko se na novo izrisuje ustroj Evropske unije in se svet globalno preureja z veliko naglico, opredelitev za razvojni priključek k najrazvitejšim ni le priložnost, ampak tudi neizogibna nuja. Skupaj z Evropo in svetom se spreminja tudi naša država. In nekaj se bo zagotovo zgodilo. V Evropi in na planetu več hitrosti, koncentričnih krogov, v katerih se porazdeljujeta samobitnost in družbena blaginja, še nikoli ni bilo pomembneje biti razvojno uspešen zato, da lahko krojiš svojo usodo.

 

Objavljeno na Siol.net, avtor besedila: Jurij Giacomelli, Sreda, 3. 5. 2017; 0.01

Krožno gospodarstvo v Svetu kapitala

Intervju z voditeljico platforme Circular Change: Ladeja Godina Košir

Cilj je povečati kolač za vse

Poslovni tednik Svet kapitala, 5. maja 2017

besedilo: Uroš Urbas

 

Ne, ne gre za strašenje okoljevarstvenikov z grožnjami, proti katerim ni rešitev. Gre za iskanje poslovnih modelov, ki omogočajo, da vire v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje in tako krepimo konkurenčnost. e želimo sedanje, linearne modele preoblikovati v krožne, se s tem odpre polje novih povezovanj in poslovnih sodelovanj.

VESTE, KAKO ATLANTIS OGREVA VODO V SVOJIH BAZENIH?

Primer: Ste vedeli, kako zadnjih nekaj let v Atlantisu v ljubljanskem BTC ogrevajo vodo v bazenih? V njihovi soseski je podjetje Julon Aquafil, eden pomembnejših svetovnih proizvajalcev najlona. Pri proizvodnji tega materiala nastaja toplotna energija v obliki vroče vode, ki je za podjetje odvečna energija. Najenostavneje bi jo bilo zavreči. A v Aquafilu in Atlantisu so konec leta 2015 uvedli sodelovanje tako, da so potegnili nekaj sto metrov cevi do Atlantisa in omogočili ogrevanje bazenske vode.

Aquafil ne dela več najlona iz nafte, temveč iz zavrženih ribiških mrež, preprog in drugih odpadkov iz najlona, ki jih v posebej razvitem krožnem tehnološkem ciklu ponovno uporabi. S tem korakom so začeli vstopati tudi v povsem nova poslovna partnerstva – na primer z londonskim živalskim vrtom ali ribiči na Filipinih. V Sloveniji namreč natanko leto dni deluje zasebna iniciativa Circular Change (Krožna sprememba), povezovalna platforma, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo (www.circularchange.com). Idejna vodja je Ladeja Godina Košir, predsednik posvetovalnega odbora pa nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik.

Prihodnji teden, 11. in 12. maja, organizirajo dvodnevno konferenco, v četrtek v Ljubljani in v petek v sodelovanju z vladnim partnerstvom za zeleno gospodarstvo v Mariboru. Cilj konference je predstavitev domačih in mednarodnih primerov dobre prakse krožnega gospodarstva ter vključitev Slovenije v iniciativo Svetovnega gospodarskega foruma. Osrednji govornik prvega dne bo nizozemski svetovalec Christiaan Kraaijenhagen, inovacijski strateg v podjetju Innoboost, pred tem pa zaposlen v Philipsu in jeklarskem podjetju Tata Steel ter avtor knjige 10 korakov do krožnih poslovnih modelov.

Kaj se dogaja z življenjskimi cikli izdelkov

Z voditeljico platforme Circular Change Ladejo Godina Košir smo spregovorili o ambiciji, da Slovenija postane odskočna deska za regijo, ki bi poleg sosednjih držav in držav nekdanje Jugoslavije vključevala še Češko in Slovaško, pri vpeljevanju krožnega gospodarstva kot sistemske spremembe.

Kakšne priložnosti ponuja krožno gospodarstvo prebivalcem, mestom, podjetjem in državi?

»Ker so viri omejeni, ker njihove cene nihajo, ker je Evropa uvozno odvisna od virov, moramo za doseganje veje konkurenčnosti obvladovati tveganja in stroške materialov in energentov, če želimo, da vrednost dela ne bo še naprej upadala. Ko enkrat nekaj kupimo, je zato oportuno, da uporabljene materiale čim večkrat uporabimo. Še pred tem pa se lahko vprašamo, kaj bomo proizvedli, zakaj in kako. Na način, da bo izdelek mogoče čim dlje vzdrževati, popravljati, obnavljati, nadgrajevati in šele isto na koncu reciklirati, namreč bistveno določimo njegovo usodo, v kateri je lahko manj ali pa ve priložnosti za ponovno uporabo in pretvorbo snovi in energentov, ki jih vsebuje. To je ekonomski argument za krožno gospodarstvo.«

Velja to za manjše, obrtne delavnice ali tudi za veja podjetja?

»Poglejmo primer multinacionalke Philips: izdeluje aparate za magnetno resonanco, ki vsebujejo veliko dragih elementov. Ob prodaji se s kupcem dogovorijo za ponoven prevzem stroja, ko se mu bo iztekla življenjska doba. Vendar temu ne sledi reciklaža, temveč prenova in nadgradnja aparata – tako programske kot strojne opreme. Philips ima tovarno, namenjeno izključno predelavi rabljenih aparatur: celotno napravo za magnetno resonanco razgradijo, očistijo, obnovijo in ponovno prodajo. Kdo so kupci? Najbolj razvite zasebne klinike v razvitih državah. Philips tako isti izdelek proda dvakrat, stroški pa so pri tem mnogo nižji, kot bi bili za izdelavo novega aparata. Dobiček je torej večji.«

Kakšne priložnosti Sloveniji prinaša platforma Circular Change?

»Naš osrednji namen je prepoznavanje, vključevanje, povezovanje in izobraževanje deležnikov, ki vstopajo v nove, krožne modele sodelovanja. Ker gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za sistemsko spremembo, je ta možna, če soustvarjajo podjetja, lokalne skupnosti, mesta, izobraževalne institucije, raziskovalci, nevladne organizacije in seveda vlada. Cilj takšnega sodelovanja je povečati skupni kolač za vse. Iščemo nove rešitve, inovacijske preboje.«

Kako doseči, da imajo vsi partnerji nekaj od sodelovanja?

»Najprej je treba znati izraziti lastno zgodbo, izziv, interes. Na tej točki se lahko začne povezovanje brez fige v žepu. Voditeljstvo in pogum za učenje sta nujni sestavini uspeha. Lani smo s partnerji v domačem in mednarodnem prostoru soustvarili več kot 70 dogodkov. Utrdili smo sodelovanje s fundacijo Ellen MacArthur, največjo globalno fundacijo za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, v program katere se je vključila tudi Slovenija. Vabljeni smo v iniciative Svetovnega gospodarskega foruma, kot govorci smo bili udeleženi pri postavljanju evropske platforme za krožno gospodarstvo v Bruslju. Smo glasniki krožnega gospodarstva in nekakšna ‘krožna gospodarska diplomacija’, ki v svetovnem merilu krepi prepoznavnost Slovenije kot referenčne zelene države v digitalni Evropi.«

Želimo preiti od besed k akciji.

Čemu je namenjena konferenca?

»Želimo preiti od besed k akciji. K prepoznavanju zelo konkretnih priložnosti in sooblikovanju projektov, ki temeljijo na povezovanju med podjetji, institucijami, državami in mesti. Podjetjem predstavljamo partnerje in iniciative, s katerimi se lahko povežejo in razvijejo sodelovanje na nacionalni in mednarodni ravni. Primarna naloga platforme je, da povezujemo potenciale za nove, inovativne krožne razvojne posle, izobražujemo in usposabljamo ter omogočamo pretok znanja.«

Kako je s primeri dobre prakse?

»Platforma Circular Change je lahko uspešna, če imamo pregled nad deležniki, nad njihovimi potrebami, interesi in cilji. Tako jih lahko med seboj povezujemo. Opažamo, da nam vedno znova manjkajo konkretni opisi dobrih praks. Letos nam je denimo za nagrade the circulars, ki jih podeljuje Svetovni gospodarski forum, uspelo spodbuditi prijavo 11 slovenskih primerov. To je bil pomemben korak za prepoznavnost podjetij, Valtex je dobil tudi posebno priznanje za svoj poslovni model. Tu je mesto Maribor, ki se je povezalo s Šentiljem in Ptujem, imajo projekt WeCycle, s katerim želijo severovzhodno regijo postaviti na zemljevid krožnih evropskih regij.«

Pahorjansko vprašanje: na kateri vlak se lahko Slovenija usede z modelom krožnega gospodarstva?

»Na vlaku je že Nizozemska kot ena najbolj naprednih držav pri uveljavljanju krožnega gospodarstva. Ob predsedovanju EU v prvi polovici preteklega leta so se pozicionirali kot ‘Netherland as a Circular Hotspot’. Predstavili so najboljše prakse, objavili dokument na to temo. Okrepili so sporočilo članicam EU, da krožno gospodarstvo prinaša nove priložnosti za ustvarjanje delovnih mest, ohranjanje okolja in razvoj novih poslovnih priložnosti. Poleg nizozemske lokomotive je lani prispelo vprašanje predstavnikov Svetovnega gospodarskega foruma, ali znamo postati odskočna deska za spodbujanje prehoda regije v krožno gospodarstvo. Če te vloge ne bo prevzela Slovenija, jo bo zagotovo z veseljem posvojila katera druga država v regiji. Ambicija naše platforme je, da v sodelovanju z različnimi deležniki, predvsem pa v spoju gospodarstva in vlade, spodbudimo inovacijski potencial, uporabo znanja in izkušenj, ki jih v tem prostoru imamo, ter na tej podlagi soustvarjamo v smeri veje mednarodne konkurenčnosti in krepitve kakovosti življenja nas vseh. Slovenija je lahko ‘vzorno igrišče’ za akterje krožnega gospodarstva.«

V poslovnem tedniku Svet kapitala, 5. maja 2017, intervju z Ladejo Godina Košir

Vir

 

 

Circular Change joins the Circular Economy Club

The Circular Economy Club spurs collaboration

Together we can have a higher impact

Circular Economy Club is the international non-profit network of circular economy professionals and organisations. The club has over 2,600 members from individual enthusiasts about the circular economy to professionals applying it every day, companies, NGOs, and startups.

Circular Economy Club Founder, Anna Tarí, welcomes the latest member of the club:

“This is a clear sign of how greatly the circular economy is evolving, and we are delighted to welcome Circular Change as a strong member that shares CEC’s mission of building partnerships and spurring collaborations, because together we can have a higher impact”.

 

We believe that collaboration is key to make the world circular.

 

Ladeja Godina Košir, Leader and Executive Director of Circular Change, believes that a circular economy is possible through cooperation and connectivity and outlines the reasons for joining the club:

“We strongly believe in the power of networking and collaboration. Therefore we are willing to share and exchange our knowledge, expertise, and lessons learned on our “circular journey” with other members of the Circular Economy Club. Our story is based on passion, enthusiasm and inclusive leadership. That is what we have recognised as the essence of the Circular Economy Club team and we are looking forward to join forces and focus on the circular transition together.”

Circular Change su “La Voce del Popolo”

Presentata la seconda edizione della conferenza Circular Change in programma a Lubiana e Maribor a maggio.

La transizione circolare è iniziata.

È una sfida che coinvolge tutti.

La seconda edizione della Circular Change Conference trova la sua giusta eco anche sulla stampa in lingua italiana.

Nell’inserto speciale “In più Economia e Finanza in edicola con “La Voce del Popolo” (Quotidiano italiano dell’Istria e del Quarnero) del 27 aprile scorso, Francesca Mary riassume lucidamente gli ottimi motivi per non mancare all’appuntamento dei prossimi 11 e 12 maggio 2017, a Lubiana e Maribor.

La presentazione del programma della Circular Change Conference, avvenuta il 13 aprile scorso all Casa dell’Unione Europea a Lubiana, ha riaffermato la forte sinergia in atto tra la piattaforma Circular Change (ideata da Giacomelli Media) ed il governo sloveno, che ha assunto il ruolo di coorganizzatore della seconda giornata della conferenza, nonché con le Municipalità di Lubiana e Maribor, che ospiteranno la conferenza, ma anche con le Ambasciate olandese e italiana in Slovenia e con l’AmCham.

In un video messaggio il premier sloveno, Miro Cerar, ha sottolineato come sia giunto il momento che la Slovenia e l’Europa si orientino verso l’economia circolare.

La Voce del Popolo evidenzia l’attivo supporto della Partnership per la Green Economy, guidata da Tadej Slapnik, segretario di Stato alla presidenza del governo sloveno; il sostegno convinto dell’Ambasciata olandese e dell’Ambasciata italiana in Slovenia, unitamente all’Italian Trade Agency – Istituto per il Commercio Estero; le spinte europee, evidenziate dall’europarlamentare del PPE Franc Bogovič la conferma di quanto la Conferenza sia orientata anche a promuovere le attività a livello locale data dai rappresentanti delle Municipalità di Lubiana e Maribor (quest’ultima anche con l’Istituto Wcycle); un evento introduttivo intitolato “Green Plus Digital Is Circular – One Year On” organizzato da AmCham Slovenia.

A tutti questi fattori va unita la elevata qualità dei relatori, annunciati da Ladeja Godina Košir, a capo dell’iniziativa Circular Change, e rappresentati in sede di presentazione da Janez Potočnik, eurodeputato e già commissario europeo per l’ambiente, che presiede il consiglio della piattaforma Circular Change.

Date queste premesse, inevitabile per Jurij Giacomelli, fondatore di Giacomelli Media, la società che ha dato vita alla piattaforma Circular Change, l’evidenziare che diventare un Hot Spot dell’economia circolare è “un’ambizione naturale”, non solo della piattaforma ma per ciascuna delle persone e degli enti coinvolti in un ampio progetto di transizione verso l’economia circolare.

Presentata la seconda edizione della conferenza Circular Change in programma a Lubiana e Maribor a maggio.

Pubblicato il 27. april 2017 | La Voce del Popolo | Fiume / Rijeka | La transizione circolare è iniziata |