Win million € for low carbon hospital, CO2 reuse or photovoltaic energy sources or historical urban districts

The European Commission launched three Horizon Prizes to encourage innovation and find solutions to challenges in the area of energy. Worth a total of €3.25 million and funded under Horizon 2020, the EU’s research and innovation programme, the prizes will reward innovative approaches to integrating solar energy into historical buildings, using renewable energy in hospitals, and developing products that help cut emissions by reusing carbon dioxide (CO2).

The €750.000 Horizon Prize Photovoltaics meets history addresses the technical constraints in integrating photovoltaic energy sources in historical urban districts. The prize will be awarded to the most suitable architectural and aesthetical design for a photovoltaic energy system which at the same time presents an optimal technical solution.


The €1 million Horizon Prize Low carbon hospital will contribute to finding solutions for using 100% renewable energy sources for heat and power generation in hospital buildings. The award will go to an innovative solution integrating several technologies into one energy system, which can guarantee uninterrupted energy supply.

The €1.5 million Horizon Prize CO2 reuse will be awarded to the developer of an innovative product that reuses carbon dioxide (CO2), making a genuine contribution to achieving net emissions reductions.

Contestants can apply until 26 September 2018 for the Photovoltaics meets history contest and until 3 April 2019 for the two others. Applicants have total freedom in the approach they take to deliver the breakthrough solution. The rules of the contests are available on the Horizon Prizes website.

Horizon Prizes are ‘challenge’ prizes (also known as ‘inducement’ prizes) offering a cash reward to whoever can most effectively meet a defined challenge.

The aim is to stimulate innovation and come up with solutions to problems that matter to European citizens. More in video

For more information vist


Circular mobility megatrend: 14 million Europeans will use car-sharing in 2021

How will the urban car driving in Europe look like in 2021? The Boston Consulting Group forecasts at least 14 million people will be registered in a car-sharing service, 1.4 million of them will be heavy users taking multiple trips per month. Among with such trend will also be the use of electric cars powered with renewable sources.

According to the BSG report, car sharing is at the moment taking hold in large urban areas in both the developed and the developing world: “Although the largest market is the Asia-Pacific region (including Australia, China, Hong Kong, Japan, Malaysia, New Zealand, Singapore, South Korea, and Taiwan), with 2.3 million users and 33,000 vehicles, Europe (including Turkey and Russia) boasts the largest service per capita, with 2.1 million users and 31,000 vehicles. North America (including Canada and the United States), brings up the rear, with 1.5 million users sharing 22,000 vehicles.”

In 2015, users of car sharing booked 2.5 billion minutes and car sharing industry generated 650 million euros in revenues, the authors Julien Bert, Brian Collie, Marco Gerrits, and Gang Xu explain.


Car sharing already in 490 German cities

The authors of the study also pointed out that car-sharing business has grown rapidly in areas that clear certain social, economic and demographic thresholds. In Germany, for example, some 140 different services are in operation, controlling a car-sharing fleet that has grown from about 1,000 vehicles in 2001 to more than 15,400 today—about 50% of the total European fleet—with most of the growth occurring since 2011. The customer base has grown from a mere handful of early adopters in 2001 to more than 1 million, again with a sharp increase since 2011. Station-based car sharing is now available in 490 German cities serving a population of 36 million potential users. Thirteen cities with a total population of 10 million potential customers are home to free-floating car services.

€4.95 vs. €18.90 per 7.5 kilometers

Looking more in depth, in Germany—and particularly in Berlin, one of the world capitals of car sharing and home to an installed fleet of 2,900 vehicles—the service is only one of several mobility options, and far from the most widely used. B2C car-sharing services, operated by either OEMs or new entrants, account for only 0.1% of mobility options, compared with 29.5% for private cars and 12.5% for bicycles. At €4.95, the cost of traveling 7.5 kilometers (the average distance of a car-sharing trip) via a car-sharing service is considerably less than the €18.90 cost of a taxi for the same distance, but more than the €3.45 cost of a private car and the €2.70 fare on public transportation.


Berlin is one of the world capitals of car sharing and home to an installed fleet of 2,900 vehicles.

Growth of green car sharing fleets

The driving experience of the future is not just 100% flexible but also 100% electric. For some years now, 250 CITROËN C-Zeros are available in the city zone of Berlin charged with green electricity from 100% renewable energy sources by CITROËN Multicity Carsharing Berlin. Launched in August 2012, Citroën’s Multicity project is one of the very few car – sharing schemes in Germany that is 100% based on electric vehicles. Not only are the cars electric, but all the electricity that they are powered with is from renewable sources. This is ensured by using TÜV SÜD – certified RWE ePOWER network that deliver uniquely electricity coming from a mix of wind and hydro power.

First 30 electric car sharing opened in Ljubljana

Two weeks ago, Ljubljana has joined the European capitals with strong green vision of the future mobility. At the end of June Avantcar introduced the first Avant2go car-sharing model.


30 electric vehicles are available for rent in the first year of the car-sharing scheme in Ljubljana.

The project is part of the Ljubljana city municipality’s efforts to clean up Ljubljana’s air. “It is an important step towards saving the planet, which puts Ljubljana on the pedestal of Europe”, Ljubljana’s Mayor Zoran Janković commented.

BWMatej Car

Matej Čer, CEO of Avantcar

At the moment 30 vehicles are available for rent in the first year of the car-sharing scheme and new cars will be added if needed, said Matej Čer, CEO of Avantcar at the opening event.  The car-sharing stations are located near the BTC (Ljubljana’s biggest shopping) and Tehnološki Park (the hub for technology and startups). The ambitious goal of the Ljubljana municipality is to have between 5.000 to up to 10 thousand cars less in the city by 2018. That will reduce one million grams of carbon dioxide per kilometer. And in Ljubljana will be fleet of more than 500 electric cars for sharing available, Čer estimates.

Global market size in 2021: 35 million restarted users

Now, let’s take a look at the big picture. In the BCG report it is pointed out that car sharing “will expand relatively quickly and widely. Estimates are that in Europe, some 81 million people will be living in large urban areas in 2021, 46 million of whom will have a valid driver’s license. About 14 million people will be registered with a car-sharing service and 1.4 million of them will be heavy users who take multiple trips per month.”

Globally up to 35 million people worldwide will register in at least one car sharing provider, you can find more interesting data in the following chart.


How all this will affect the car making industry? BCG estimates that the rapid grow of car sharing trend will only have a minimal effect on new-car sales, mostly because drivers will not forgo car ownership entirely. Also, some share of lost car sales will be partially offset by sales into car-sharing fleets in large urban areas.

What is car sharing? Car sharing is an umbrella term that covers multiple modes of sharing. It is distinct from ride sharing, which involves being driven rather than driving, and has existed on an informal basis for as long as there have been cars, ultimately evolving into organized taxi services and more recently into new models such as Uber and Lyft.

Full report is available here.


Leto 2050: Prehraniti 9,7 milijarde ljudi in ohraniti planet bo ključen izziv

»Z vidika zmogljivosti našega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi naš ključen izziv za prihodnost. Pika!« je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« jasen in odločen dr. Janez Potočnik, pionir in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo.

V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, globalno zavržemo kar 30 odstotkov vse hrane, na drugi strani pa se soočamo z 800 milijoni lačnih, je dr. Potočnik nanizal nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, kažejo tudi globalne analize, največji, to je kar 63,8 odstotni, delež odrežejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo preživetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potrošniški model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Potočnika »edina možna pot za naš dolgoročni obstoj«.

Okroglo mizo, na kateri so poleg Potočnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer, eden izmed idejnih vodij SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja Erika Oblak, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja. Moderirala jo je Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.

Rdeči alarmi posledica pridelave hrane

Dr. Janez Potočnik foto: Maša Kores

Dr. Janez Potočnik o pomembnosti vključitve kmetijstva v model krožne ekonomije. Foto: Maša Kores

Dr. Potočnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden ključnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da »ni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.« In opozoril, da, po tem ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospeška, danes živimo v stoletju velike ranljivosti, ko je naša odgovornost za dolgoročni obstoj veliko večja, kot je bila kdaj koli prej.

Trenutno nas na planetu živi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije kažejo, da nas bo 9,7 milijarde. In že ob zdajšnjem številu ljudi na zemlji, analize kažejo, da smo predvsem na dveh področjih, ključnih za obstoj človeštva, že v rdeči coni ali na tako imenovani planetarni meji – to sta upravljanje s tokovi fosforja in dušika ter na področju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. »In vse te je bodisi izključno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanjšati te vplive najpomembnejša naloga,« je prepričan Potočnik.

Tretjina rib je prelovljenih, pridelava hrane uničuje biodiverziteto

Številke na primer neizprosno kažejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki še omogočajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.

Kljub temu imamo kar 800 milijonov lačnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. »Evropa je pri deležu predebelih ljudi nekje na sredini, prednjačita pa seveda ZDA in arabske države,« je pojasnil Potočnik.

Trgovci si globalno odrežejo krepko več kot pol

Nespodbuden je še en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca tudi v globalnem merilu ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard dolarjev ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo še vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je tudi ta del podobno kot trgovski skoncentriran v rokah peščice – bolj ali manj deset globalnih podjetij. Med tem ko se 20 odstotni delež, ki ostane kmetom in znaša dobrih 2.175 milijard dolarjev, razdeli na 450 milijonov kmetij.

Še vedno zavržemo 30 odstotkov hrane. »In to pomeni, da posledično zavržemo tudi eno tretjino vse vode, semen, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vloženo v proizvodnjo te tretjine hrane,« je dr. Potočnik opozori na manj vidni del stroškov.

Dvorana Mestnega muzeja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven koncept. Foto: Maša Kores

Dvorana Mestnega muzeja, ki je gostila okroglo mizo: »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža«, je bila povsem polna. “Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven termin in pomembna tema,” je dejstvo komentirala Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja. Foto: Maša Kores

Lastno znanje in nova delovna mesta

»Najprej se je potrebno naučiti »ferpleja«. Tega v svetu primanjkuje,« je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. In nadaljeval, da se nam »blagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogoče pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na nižji standard«. Delil je tudi spomin iz svojega otroštva, ko smo bili vsi zaradi na splošno manj blagostanja še zelo racionalni – danes bi temu rekli krožni. »Ko smo imeli koline, se je uporabil prav vsak delček prašiča, nič ni šlo v nič.«


“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,« je poudaril Bogovič.

Evropski poslanec je prepričan, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. »Postati mora način življenja.” Izpostavil je konkretne primere dobre prakse v Sloveniji (primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.

»Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,« je ponazoril Bogovič primer dobre prakse in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tudi mladih v šolah, ko so v letu 2003  vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov in postavili objekte za obdelavo odpadkov.

Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov na deponijo pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, preko katerih ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da do sklenitve sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.

Jeseni krožno gospodarstvo v roke kabineta premiera

Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje je povedal, da je bil pomemben preskok na področju prehoda v bolj trajnostne, zelene in krožne koncepte v Sloveniji sprejem paketa za prehod v zeleno gospodarstvo. »Jeseni koordinacijo na tem področju prevzema kabinet predsednika vlade in državni sekretar Tadej Slapnik,« je napovedal Vajgl. Dodal je, da bo v prihodnje ključno to, da se krožno gospodarstvo vključi tudi v temeljni dokument, ki je v pripravi – to je Strategijo Slovenije.  Za jesen pa je napovedal še težko pričakovano priključitev Slovenije Fundaciji Ellen MacArthur in preko nje intenzivno izobraževanje ključnih ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v bolj krožno ekonomijo.


Prehod v krožno gospodarstvo mora biti strateška prioriteta vlade, ne le okoljskega ministrstva, je na okrogli mizi poudaril Potočnik in sogovorniki so se s tem strinjali.

Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja, je menila, »da je škoda, da danes ni prisotnih več poslancev, predvsem iz domačega parlamenta, saj je to mesto, kjer se sprejemajo vse ključne odločitve«. In to utemeljila: »Zelo pomembno je, da najprej stvari razumemo, preden o njih odločamo.« Mirko Šprinzer pa je pojasnil, da jim je v zadnjem času uspelo povezati kar 33 različnih ustanov, ki bodo poskušale v življenje spraviti projekt sodelovanja po principih krožnega gospodarstva.

»Krožno gospodarstvo je pot učenja in imeti moramo potrpljenje, da na tej poti vztrajamo,« pa je razpravo na koncu zaokrožila moderatorka in iniciatorka Circular Change platforme Ladeja Godina Košir.

Celotno prezentacijo dr. Janeza Potočnika si lahko ogledate na tej povezavi.


Pogovor je moderirala Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.