Komunaliada 2017

33. srečanje delavcev komunalnega gospodarstva Slovenije

­Komunaliada 2017 v Krškem

Udeležuje se ga 65 komunalnih podjetij z blizu 3 tisoč zaposlenimi.

To je dogodek, kjer se prvi dan srečujemo s strokovnimi problemi in poskusi koraka naprej, drugi dan pa potekajo športna in delovna tekmovanja, ki pomenijo nadaljnji razvoj sodelovanja in dobrega vzdušja.

Posvet

Letošnja Komunaliada je bila posebna po tem, da so bili na enem mestu zbrani predstavniki države, lokalne skupnosti in komunalnih podjetij, zato je bila priložnost za izmenjavo mnenj, težav in praks na skupnih področjih.

Osrednje teme so bile komunalna infrastruktura in evropska sredstva, krožno gospodarstvo in zapis pravice do pitne vode v Ustavo, torej kako to pravico udejanjiti v praksi, da ne bo samo črka na papirju, je dejal direktor Kostaka Miljenko Muha.

Na posvetu so med drugim sodelovali tudi evropski poslanec Franc Bogovič, krški župan mag. Miran Stanko, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, direktorica Direktorata za okolje pri MOP mag. Tanja Bolte, direktor Direktorata za vode in investicije pri MOP Leon Behin, predstavniki Zbornice komunalnega gospodarstva in nekaterih komunalnih podjetij in župani.

Komunaliada 2017Moderatorka razprave je bila mag. Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica Circular Change, dogodek pa povezovala Bernarda Žarn.

»Želeli smo izpostaviti trajnostni razvoj oz. t. i. Krožno gospodarstvo. Komunalna podjetja so majhen segment v krožnem gospodarstvu, ki se pojavi na začetku in na koncu. Ustvariti moramo pogoje, recimo dobavo vode, na koncu pa pospraviti stvari, ki jih je nujno treba. To pomeni, da moramo skupaj z gospodarstvom iskati inovacije, na kakšen način bomo tisto, kar smo izkoristili, zdaj pa bi zavrgli, uporabili še enkrat, da bomo ohranili čim več naravnih virov, ki so omejeni,« je pojasnil Muha.
Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo.

Drugi del posveta je bil namenjen zapisu pravice do pitne vode.
»Nekaj smo zapisali v ustavo, vendar nihče nima končne vizije, kaj bo to pomenilo. Zdi se nam, da gre spet za klasični slovenski problem, ko je forma pomembnejša od vsebine,« opozarja Muha. Sogovorniki so se strinjali, da je voda pomembna dobrina, ki mora biti zaščitena, vseeno pa so večinoma zapis pravice do pitne vode v ustavo videli kot posledico strahu pred podeljevanjem koncesij za pitno vodo. Cilj zapisa pravice do pitne vode je bil zaščita vode, da ne postane tržno blago, težava pa se pojavlja pri zapisu, da oskrbo s pitno izvaja država preko lokalnih skupnosti neposredno. Na tem mestu se pojavlja nevarnost različnega tolmačenja glede tega, kdo naj bi oskrbo s pitno vodo pravzaprav izvajal – država občina ali javna podjetja.

Nagrade

V sklepnem delu strokovnega posveta je Zbornica komunalnega gospodarstva podelila priznanja in nagrado.
Priznanja so prejeli:

Komunalnostanovanjsko podjetje Hrastnik,
Komunala Ilirska Bistrica,
Komunalnostanovanjsko podjetje Litija
Dinos d. d.,
Komunala Sevnica,

Jože Leskovar iz podjetja Kostak kot posameznik.
Nagrado Zbornice komunalnega gospodarstva je prejelo podjetje Marjetica Koper.
Posvetu je sledilo odprtje razstave komunalne opreme na stadionu Matije Gubca, kjer se je predstavilo 26 razstavljavcev.
Istočasno so se, razen druženja, odvijale športne aktivnosti ter tekmovanja v tako imenovanih delovnih MILJENKO MUHA: disciplinah.
Delovne discipline so odvoz smeti, kanalizacija, organizacija cvetja ter postavitev vodovoda.

Skupna zmaga športnih in delovnih tekmovanj je ostala doma, v podjetju Kostak, drugo mesto je zasedlo podjetje Mariborski vodovod, tretje pa podjetje Nigrad.

Janez Potočnik med svetovnimi voditelji prehoda v krožno gospodarstvo

Helsinki, 5. junij

Danes se je v finski prestolnici začel Svetovni forum krožnega gospodarstva 2017. Na slavnostni otvoritvi je imel uvodni govor dr. Janez Potočnik, sopredsedujoči Mednarodnemu panelu za vire UNEP, nekdanji evropski komisar za okolje in svetovno priznani strokovnjak za krožno gospodarstvo. Prav Potočnik je kot evropski komisar osnoval prvi sveženj ukrepov za spodbujanje prehoda v krožno gospdoarstvo, ki so ga že tedaj začele izvajati najbolj napredne članice EU, Evropska komisija pa ga je v malce spremenjeni obliki sprejela v naslednjem mandatu, decembra 2015.

Potočnik se je v svojem uvodnem nastopu zahvalil Finski za organizacijo tako odmevnega srečanja, ki utrjuje zavedanje o tem, da je prehod v krožno gospodarstvo izziv sedanjosti. Priznal je, da bi pred tremi leti, ko je kot evropski komisar zagovarjal prvi sveženj ukrepiv za prehod v krožno gospdoarstvo, ne mogel verjeti, da bo  krožna tranzicija dosegla tako moćno zavedanje in vključenost. Pozval je k voditeljstvu k bolj umnemu upralvjanju z viri, saj je čas za ukrepanje že zdavnaj tu.

Dvodnevno srečanje, ki je v Helsinkih zbralo več kot 1500 udeležencev iz celega sveta, organizira finski inovacijski sklad SITRA. Srečanje  se odvija v dneh, ko Finska praznuje 100-letnico svoje nedovisnosti , in poteka v kongresnem centru Finlandia, zgradbe velikega finskega arhitekta Alvarja Aalta, ki je ob svojem odprtju leta 1975 gostilo zgodovinso srečanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).

Na Forumu, ki je namenjen spoznavanju, načrtovanju in povezovanju globalnih, nacionalnih in lokalnih procesov transformacije v krožno gospodarstvo, sodeluje tudi delegacija Republike Slovenije, pod vodstvom Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade Republike Slovenije in vodje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije.

Program konference je objavljen TUKAJ, predstavitveni video konference pa TUKAJ.

Ogled foruma je možen v živo na tej povezavi. Posnetki prenosa bodo objavljeni tudi po zaključku konference.

Janez Potočnik introductory speaker at the World Circular Economy Forum in Helsinki

Helsinki, 5th June

Today the World Circular Economy Forum 2017 opens doors in Helsinki. Honours of the introductory speech went to Janez Potočnik, the renowned Slovenian expert on the circular economy and Co-Chair of the UN Resource Panel (UNEP). Potočnik was  EC Commissioner for Environment (2010-2014) and is today Partner of SystemiQ and Chair of the Advisory Board of Circular Change.

In his opening speech Potočnik called for more decisive leadership that has to put the transition towards the circular economy in action at the systemic level. In front of over 1500 attendees from around the globe he admitted he would not have believed three years ago, when as the EC Commissioner he was promoting the first package of measures for the support to the circular transition to see the process advance so much and he thanked Finland for organising the high-level event.

A two-day gathering in Helsinki is organised by the Finnish innovation fund SITRA. The Forum takes place in days when Finland celebrates its 100th anniversary and is held in Finlandia Hall, the country’s most renowned congress centre, designed by the architect Alvar Aalto, where in 1975 Helsinki host the historic meeting of the Organisation for cooperation and security in Europe (OCSE).

Please see more on the Forum here.

Circular Economy Stakeholder Conference 2017

Circular Economy Stakeholder Conference Summary

The implementation of the EU Circular Economy Action Plan (CEAP) and launching a European Circular Economy Stakeholder Platform

 

Source: European Commission

On 9 and 10 March 2017, the European Commission and the European Economic and Social Committee co-organised a Circular Economy Stakeholder Conference with a view to discussing the implementation of the EU Circular Economy Action Plan (CEAP) and launching a European Circular Economy Stakeholder Platform. This conference followed the publication by the European Commission of a report on the CEAP one year after its adoption. The report highlighted main progress made so far and the developments in the pipeline for the near future.
Circular Economy Stakeholder Conference Summary

After adopting its Circular Economy Package, the Commission reports on the delivery and progress of key initiatives of its 2015 Action Plan

The first day of the conference focused on showcasing key deliverables already achieved  on debating future deliverables with stakeholders.

During the second day, the process leading to a Circular Economy Stakeholder Platform was officially launched.

The Platform will contribute to achieving the transition towards a circular economy, by facilitating exchange of knowledge, processes, best practices and problem-solving solutions, as much as providing for better feedback towards policymakers. It should ensure that the deep and sometimes highly technical transformations that a circular economy requires can be put in place smoothly to the benefit of all.

Building a circular economy for Europe is a key priority for this Commission. We have made good progress and are planning new initiatives in 2017. We are closing the loop of design, production, consumption, and waste management, thereby creating a green, circular and competitive Europe.

EC First Vice-President Frans Timmermansresponsible for sustainable development

Implementation of the Circular Economy Action Plan

One year after adopting its Circular Economy Package, the Commission reports on the delivery and progress of key initiatives of its 2015 Action Plan: Report on the implementation of the Circular Economy Action Plan and annex.

Together with the report, the Commission also:

 

Key iniatives for 2017

 

The Commission will continue to deliver on the Circular Economy Action Plan. This will include the presentation of a strategy for plastics in the circular economy, an assessment of options for the improved interface between chemicals, products and waste legislation, a legislative proposal on water reuse and a monitoring framework on circular economy.

 

 

Closing the loop – An EU action plan for the Circular Economy

The European Commission adopted an ambitious Circular Economy Package, which includes revised legislative proposals on waste to stimulate Europe’s transition towards a circular economy which will boost global competitiveness, foster sustainable economic growth and generate new jobs.

The Circular Economy Package consists of an EU Action Plan for the Circular Economy that establishes a concrete and ambitious programme of action, with measures covering the whole cycle: from production and consumption to waste management and the market for secondary raw materials. The annex to the action plan sets out the timeline when the actions will be completed.

The proposed actions will contribute to “closing the loop” of product lifecycles through greater recycling and re-use, and bring benefits for both the environment and the economy.

“Building on the achievements of the Juncker Investment Plan, I am pleased that we can again work with the EIB to match investors with innovators. Our goal is to upscale investment, both public and private, in the circular economy. It very often means new business model and they may require new, innovative ways of financing. This new Platform is an excellent tool to raise awareness of the circular economy projects’ immense business potential and, consequently, draw in more funding for their financing. The Circular Economy is an important element to modernise the European economy and we are on track to deliver this sustainable change.”

EC Vice-President Jyrki Katainenresponsible for jobs, growth, investment and competitiveness

The revised legislative proposals on waste set clear targets for reduction of waste and establish an ambitious and credible long-term path for waste management and recycling. Key elements of the revised waste proposal include:

  • A common EU target for recycling 65% of municipal waste by 2030;
  • A common EU target for recycling 75% of packaging waste by 2030;
  • A binding landfill target to reduce landfill to maximum of 10% of municipal waste by 2030;
  • A ban on landfilling of separately collected waste;
  • Promotion of economic instruments to discourage landfilling ;
  • Simplified and improved definitions and harmonised calculation methods for recycling rates throughout the EU;
  • Concrete measures to promote re-use and stimulate industrial symbiosis – turning one industry’s by-product into another industry’s raw material;
  • Economic incentives for producers to put greener products on the market and support recovery and recycling schemes (eg for packaging, batteries, electric and electronic equipments, vehicles).

The following legislative proposals on waste have been adopted:

The EIB is pleased to join forces with the European Commission and use our combined financial firepower and expertise to make our economies more circular. As the world’s largest multilateral climate action lender with over EUR 19 billion of dedicated financing last year, we see the circular economy as  key to reversing the course of climate change, making more sustainable use of our planet’s scarce resources, and contributing to Europe’s growth. To accelerate this transition, we will continue to advise and invest increasingly in innovative circular business models and new technologies as well as in more traditional resource efficiency projects.  The new Circular Economy Finance Support Platform will be an essential tool to boost awareness and financing of circular economy projects.

EIB Vice President Jonathan Taylorresponsible for financing environment, climate action and circular economy

Benefits of the Circular Economy

The Circular economy offers an opportunity to reinvent our economy, making it more sustainable and competitive. This will bring benefits for European businesses, industries, and citizens alike. With this new plan to make Europe’s economy cleaner and more competitive, the Commission is delivering ambitious measures to cut resource use, reduce waste and boost recycling.

The best of The Circulars 2017 in the newly-published yearbook

Check out the best of The Circulars 2017 in the newly-published yearbook!

The Circulars 2017

William McDonough, Chief Executive of McDonough Innovation, receives The Fortune Award for Circular Economy Leadership from Adam Lashinsky, Executive Editor for Fortune Magazine.

In case your are unfamiliar with The Circulars, they are awards given at the Annual Meeting of the World Economic Forum in Davos-Klosters to individuals and organizations that have made notable contributions to the circular economy, organized by The World Economic Forum’s Community of Young Global Leaders, in collaboration with Accenture Strategy.

The yearbook showcases the leading circular economy individuals and organisations from the 2017 awards program, sharing short summaries of the best entries to celebrate their success.

Circular Change is a partner of The Circulars and has worked hard to ensure that over a dozen Slovenian circular champions were included in the final competition. As you might have heard, we travelled to the 2017 meeting of the World Economic Forum with a mission to establish relationships and promote circular companies from Slovenia, and not without success!

Valtex, a companx from Novo Mesto, Slovenia that distributes professional facility hygiene products throughout Slovenia and efficiently manages the circular cycle of waste within the production of consumable products, is included in the 2017 yearbook. It was given high commendation for their efforts in reducing waste flows.

Guido Braam

Guido Braam, Founder and CEO, Circular Valley

We are equally happy that Guido Braam, a member of our Advisory Board, who was also the guest speaker at the 2nd International Circular Change Conference 2017, has been chosen as one of the finalists for the The Fortune Award for Circular Economy Leadership for his efforts in establishing the Circular Valley in the Netherlands.

We are sincerely proud of all Slovenian representatives at the competition and we are looking forward to continuing our cooperation with The Circulars.

The Circulars 2017 Yearbook is available here.

CC Konferenca 2. dan

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu – 2nd Circular Change conference

Naslednji izziv: umestiti Slovenijo med krožne voditeljice v svetu

Naložbe v Mariboru pokazatelj razvojnega potenciala krožnega prehoda

Maribor, 12. maja 2017

Dilem ni, priložnost pa je zdaj

 

Slovenija ima veliko razvojno priložnost za prehod v krožno gospodarstvo, s čimer se lahko pridruži vodilni skupini najbolj razvitih evropskih držav, ki na tem področju že dosegajo zavidljive rezultate. Ta priložnost izhaja iz njenih zgodovinskih, družbeno-ekonomskih, geostrateških in naravnih danosti. Še dodatno jo krepi iskanje odgovorov po vsem svetu na razmere globalne absolutne redkosti virov ob naraščajočem številu prebivalstva, ki že danes močno spreminja pogoje gospodarjenja v domala vseh gospodarskih panogah. Spodbujajo pa jo tudi usmeritve EU v krožno gospodarstvo, ki postaja ključni vidik evropske konkurenčnosti. Tak je najpomembnejši sklep udeležencev 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu, ki ga je v svojem nastopu poudaril tudi premier Miro Cerar.

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv.

“Maribor kot regijsko središče prevzema vodilno vlogo na področju krožnega gospodarstva, da s svojim zgledom vodi izvajanje tega strateškega projekta in da oblikuje partnerstvo v urbani regiji za doseganje sinergij za vse prebivalce,” je poudaril župan Mesten občine Maribor Andrej Fištravec. “Dilem ni, priložnost pa je zdaj,”, pa je srednji govor na dogodku povzel nekdanji evropski komisar za okolje  ter sopredsedujoči mednarodnemu panelu za naravne vire (IRP) pri Združenih narodih in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change dr. Janez Potočnik.

 

Vizija Vlade RS: zasidrati Slovenijo kot krožno voditeljico na svetovnem zemljevidu

Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi.

V sklepnem govoru dvodnevnega srečanja je v Mariboru je Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar kot častni pokrovitelj 2. mednarodne konference o krožnem gospodarstvu Circular Change poudaril, da konferenco vidi kot edinstveno priložnost, da se Slovenija predstavi kot ambiciozna država, ki si je zadala, da bo stala ob boku svetovnim zelenim voditeljicam. “Cilj Slovenije je, da postane zelena referenčna država v digitalni Evropi in regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo,” je poudaril premier Cerar. “Vlada Republike Slovenije se zaveda, da gre pri prehodu v krožno gospodarstvo za velike, sistemske spremembe, a hkrati ne želi le zasledovati svetovnih trendov, ampak jih v prihodnosti tudi aktivno sooblikovati.” Slovenija ima številne primerjalne prednosti, kot so naravne danosti, ugodna geostrateška pozicija, močne znanstveno raziskovalne institucije in “krožne prebojnike”, kot jih je poimenoval, tako na strani gospodarstva kot lokalnih skupnosti, predvsem pa ozaveščeno in motivirano prebivalstvo.

 

Ključni poudarki dvodnevnega mednarodnega srečanja v dveh slovenskih krožnih mestih

Sistemska sprememba je stvar sedanjosti in voditeljski izziv

Dvodnevni dogodek v organizaciji povezovalne platforme Circular Change se je v petek iz Ljubljane preselil v mariborski hotel Habakuk. Srečanje je rezultat več kot 50 vsebinskih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. V vlogo so-organizatorja današnjega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

Skupaj z Godino Koširjevo so konferenco sta drugi dan konference odprli župan Mestne občine Maribor Andrej Fištravec, Veleposlanik Republike Italije v Sloveniji Nj. e. Paolo Trichilo, Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen in državni sekretar Tadej Slapnik.

Državni sekretar Tadej Slapnik

Udeleženci so najprej prisluhnili dvema uvodničarjema. Nekdanji evropski komisar za okolje Janez Potočnik je v svojem govoru izpostavil sistemske vidike krožne tranzicije. V uvodnem temeljitem premisleku o velikem pospešku, ki ga človeštvo doživlja v 20. in 21. stoletju, in ki vodi do vse težje obvladljivih civilizacijskih neskladij, ki vse bolj ogrožajo možnosti za trajnostno bivanje na (pre)naseljenem planetu, se je nekdanji evropski komisar za okolje osredotočil na izzive Evropske unije ter orisal sodobne izzive za voditelje, ki jih neizogibno potrebujemo za izhod iz sedanjega položaja. Poudaril je zavedanje, da smo vsi skupaj šele na “začetku začetka”, zato so potrebne velike odločitve za prehod v nov ekonomski sistem. Obenem pa izostril vprašanje časovne razsežnosti reševanja trajnostnih izzivov z zavrnitvijo logike prenekaterih, da gre za vprašanja, namenjena prihodnosti. “Vsem tem sporočam, da je ta prihodnost prišla in se imenuje sedanjost,” je svoj nastop sklenil Potočnik.

Potočnik je bil prvi komisar, ki je pripravil obsežni paket ukrepov za spodbudo prehoda v krožno gospodarstvo, ki je bil v nekoliko prilagojeni obliki naposled sprejet konec leta 2015.

Giulio Bonazzi, Aquafil

Predsednik upravnega odbora in direktor Aquafila Giulio Bonazzi pa je prek izjemne osebne izkušnje družbeno odgovornega družinskega podjetnika in vizonarja izpričal izjemen zgled krožne preobrazbe poslovne skupine s sedežem v mestecu Arco v avtonomni pokrajini Trento v Italiji. Družba, ki deluje na treh kontinentih, je svojo intenzivno pot preobrazbe začela sistematično izvajati pred 11 leti. Med drugim so edinstven krožni poslovni model, ki omogoča ponovno uporabo najlona 6 iz ribiških mrež in rabljenih preprog, ki jih zbirajo po vsem svetu in iz njih po lastni, zaščiteni metodi spet pridelajo to sestavino, zasnovali prav v obratu tega podjetja v Sloveniji, ki ga vodi tržaški gospodarstvenik Edi Kraus. Zdaj ta model prenašajo tudi v druge svoje obrate.

 

Pozicioniranje Slovenije kot države voditeljice v krožni tranziciji

Predstavnik Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) Attila Turos je predstavil Globalno pobudo tega globalnega gospodarskega združenja za prehod v krožno gospodarstvo (Global Circular Economy Initiative), ki jo vodi in v okviru katere umeščajo našo državo kot eno najpomembnejših zgledov celovitega krožnega prehoda. Poudaril je, da je Svetovni gospodarski forum letos že tretjič podelil svetovno nagrado Circulars, namenjene krožnim prebojnikom. V zadnjem ciklusu izbora je bila Slovenija na četrtem mestu po številu prijav in na prebivalca nesporno na prvem mestu. Turos je med slovenskimi podjetji izrecno izpostavil Valtex. V prvem letu je to nagrado prejel Janez Potočnik. Pojasnil je tudi velik pomen, ki ga imajo za prehod v krožno gospodarstvo povezovalne platforme, kakršna postaja tudi njihova pobuda, ter pri tem izrecno pohvalil sodelovanje s platformo Circular Change. V sklepnem nastopu na konferenci je premier Miro Cerar potrdil, da je Slovenija na dobri poti in sprejel izziv ter na ta način Slovenijo umestil med najbolj ambiciozne evropske države na poti v krožno gospodarstvo.

 

Maribor kot krožno mesto

V nadaljevanju petkovega sporeda so se udeleženci posvetili Mariboru kot krožnemu mestu in podrobneje spoznali načrte za uresničitev njegove obsežne preobrazbe, ki jo združuje projekt Wcycle.

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

Igor Kos z mestne občine je predstavil celovit program pripravljenih krožnih projektov, ki obsegajo ravnanje z vodo, odpadki, toplotno energijo in drugimi viri, ter posegajo v prometno ureditev mesta. Odpirajo nove poslovne priložnosti, denimo, na mariborskem letališču. Ambiciozen načrt vsebuje preoblikovanje upravljanja z viri v mestu (voda, odpadki, energija), odpira nove poslovne priložnosti, vključuje Mariborčane in izboljšuje kakovost življenja.

“MO Maribor izvaja strateški projekt WCYCLE na področju krožnega gospodarstva, v katerega so vključena javna komunalna podjetja mesta Energetika, Snaga, Nigrad, Vodovod in Marprom,” je na konferenci poudaril župan mestne občine Maribor Andrej Fištravec.

 “V okviru tega projekta smo skupaj s podjetji identificirali 18 skupnih projektov, ki jih bodo podjetja v medsebojnem sodelovanju v prihodnjih letih realizirala. Vesel sem, da smo tik pred zasaditvijo prve lopate za izgradnjo tehnološko najnaprednejšega obrata za predelavo in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v evropski uniji, ki je istočasno tudi cenovno najugodnejša v primerjavi z industrijo predelave in sortiranje mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji. Skozi sinergije izvedbe projektov bomo tako zagotavljali optimalno izrabo vseh snovnih virov v mestu, krajšali materialne poti in oblikovali nove produkte, tako pa tudi ustvarili nova trajna zelena delovna mesta. Imamo priložnost, da oblikujemo model za prihodnost, ki bo trajnostno naravnan in da prihajajočim generacijam predamo regijo v boljšem stanju kot je danes.”

Obenem kaže razumeti dobro udeležbo predstavnikov EBRDja, Astrid Motta in Davorja Inđića v obeh omizjih drugega dne kot izrecno znamenje zanimanja za razvojne naložbe v Maribor.

Slovenije kot države voditeljica v krožni tranziciji.

“Druga mednarodna konferenca o krožnem prehodu zagotovo predstavila tisto prst, v kateri lahko “krožna semena” vzklijejo v trajnostne rešitve,” je ob zaključku poudarila programska direktorica Ladeja Godina Košir. “Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, zato je odločitev, da se izkaže kot država voditeljica za temeljito krožno tranzicijo, prava za njeno prihodnost. Tako lahko svoje prednosti pretvorimo v voditeljstvo in s tem v državo priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko delimo z drugimi.”

 

www.circularchange.com

 

>>> Svet kapitala: Načrt, kako postati prvaki v krožnem gospodarstvu
>>> SiolNET: Maribor je resno zakorakal v krožno gospodarstvo
>>> SiolNET: Janez Potočnik v Davosu prejel prestižno nagrado

 

Prvi dan CC konference

Druga mednarodna konferenca o krožnem gospodarstvu
2nd Circular Change Conference

Poslovne priložnosti krožne tranzicije

Odločilna je sposobnost sodelovanja in inovacijska naravnanost

Ljubljana, 11. maja 2017

Erik van Uum, Chargé d’Affaires a.i., Embassy of the Kingdom of the Netherlands

Drugo mednarodno konferenco za prehod v krožno gospodarstvo – 2nd Circular Change Conference so z uvodnimi nagovori na Ljubljanskem gradu odprli gostitelj prvega dne srečanja, župan Mesta Ljubljana Zoran Jankovič, pooblaščeni odpravnik poslov nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji Erik Van Uum in izvršna direktorica platforme Circular Change Ladeja Godina Košir.  Na poslovnem zajtrku AmCham Slovenija v uvodnem delu programa so se udeleženci posebej posvetili Ljubljani, njenim dosežkom in nadaljnjim izzivom kot krožnega mesta, ki je tudi član fundacije Ellen MacArthur, po letu, ko je bilo evropska zelena prestolnica.

“Slovenija je ravno prave velikosti in ima dovolj zahtevno gospodarsko sestavo ter zadovoljivo družbeno kohezivnost, da lahko postane pilotna država za temeljito krožno tranzicijo,” je uvodoma povedala programska direktorica konference Ladeja Godina Košir. “Tako lahko svoje prednosti spremeni v voditeljstvo in s tem v državo poslovnih priložnosti, znanj in izkušenj na področju prehoda v krožno gospodarstvo, ki jih lahko deli z drugimi.” Godina Koširjeva je v uvodnem govoru prikazala prehojeno pot povezovalne platforme Circular Change ter dosežkov Slovenije na področju krožne tranzicije od začetka delovanja. Slovenija je od nedavna članica programa CE 100 Fundacije Elen MacArthur in je v globalni pobudi za krožno tranzicijo Svetovnega gospodarskega foruma prepoznana kot ena od najbolj perspektivnih držav. “Priložnost je torej zdaj, da se Slovenija umesti med voditeljice krožne tranzicije,” zato poudarja Godina Koširjeva.

Christiaan Kraaijenhagen, Innoboost, and Markus Laubscher, Philips

Inovacijska naravnanost in sodelovanje: dve temeljni lastnosti za preobrazbo poslovnih modelov v krožne

Prvi dan mednarodne konference 2nd Circular Change Conference, se je začel v znamenju izzivov poslovne transformacije. Osrednji govornik uvodnega dela srečanja, Christiaan Kraaijenhagen, ustanovitelj nizozemskega svetovalnega podjetja in soavtor managerskega priročnika “Krožno poslovanje – sodeluj in zakroži” (Circular Business) je izpostavil nekaj najbolj inovativnih primerov krožnega prehoda med srednjimi podjetji na Nizozemskem in drugod ter pokazal, da krožne preobrazbe podjetniki ne bodo zmogli sami, saj je ta vedno povezana z drugimi deležniki: strankami, dobavitelji, zaposlenimi in drugimi deležniki v verigi vrednosti. Zato je sposobnost sodelovanja bistvena. Poudaril je pomen inovacijskega eksperimentiranja, nenehnega učenja in menjave izkušenj v procesu razvoja krožnih poslovnih modelov.

The Circular Change pitching session

Za njim sta Matej Šuštaršič iz ljubljanskega Inštituta za celulozo in papir, ki že drugo leto koordinira izvedbo obsežnega preobrazbenega projekta Cel.Krog, ki vključuje vsa ključna slovenska podjetja v panogi, ter Michele Posocco iz papirniškega inovacijskega podjetja Favini iz Trevisa na primerih papirniške dejavnosti izpostavila ključne izzive, s katerimi se sooča panoga povsod po Evropi. Preobrazba tehnoloških procesov, ki v proizvodnjo papirja vnaša biomaso in druge alternativne vire sekundarnega izvora, je iztočnica za celotno panogo, družbeni in okoljski učinki pa so ogromni. Favini je začel svojo pot krožnega inoviranja pred 25 leti z razvojem tehnološkega procesa za pridelavo papirja iz alg v beneški laguni, ki so zastrupljale ekosistem. Danes zna proizvesti papir tudi iz odpadlega usnja ali ostankov pomaranč po izločitvi pomarančnega soka. Oboji pa se soočajo s pravnimi preprekami, ki, denimo, dandanes v Italiji po novem preprečujejo uporabo alg za industrijsko predelavo.

Udeleženci razprave

Melanie Seier Larsen iz BCG je izpostavila pet tipičnih pristopov k razvoju krožnih poslovnih modelov v svetu, med katerimi je recikliranje le eno. Drugi pristopi so: podaljševanje življenjskih ciklusov izdelkov, delitvena ekonomija, prehod od izdelka k storitvi in izkušnji in trajnostno oblikovanje rešitev za uporabnika. “Le 25 odstotkov podjetij po svetu dejansko umešča načela trajnostnega poslovanja v svojo poslovno prakso,” je izpostavila Seier Larsenova in pozvala bolj konkretnim korakom.
Model prehoda od izdelkov k storitvam je v središču Philipsove krožne preobrazbe, ki jo je povzel Markus Laubscher, odgovoren za trajnostno strategijo v tej inovacijsko naravnani svetovni korporaciji. V razpravi z občinstvom, ki jo je povezoval novinar revije Materia rinovabile – Renewable Matter Sergio Ferraris, ki izhaja v italijanskem in angleškem jeziku, so sogovorniki največkrat izpostavili potrebo po sistemskem preoblikovanju zakonodajnega okvira, ki mora za pozitivne družbene in okoljske prispevke nagraditi tista podjetja, ki najbolj napredujejo v krožni tranziciji.

Škotska: svetovni zgled krožnega prehoda

Iain Gulland, Chief Executive of Zero Waste Scotland introducing Scotland

V nadaljevanju srečanja je spregovoril Iain Gulland, glavni izvršni direktor organizacije Zero Waste Scotland, ki je letošnja nagrajenka globalne nagrade “The Circulars” Svetovnega gospodarskega foruma. Izpostavil je organiziranost, ki temelji na investicijskem skladu v vrednosti prek 18 milijard evrov, in prednostna področja delovanja, pri katerih so začeli iz najbolj tradicionalnih dejavnosti, kot so ribogojništvo ter pridelava piva in viskija. V delavniškem delu srečanja so se udeleženci posvetili ločenim razpravam o konkretnih izzivih krožnega prehoda v različnih državah: v Braziliji, na Slovaškem in v Sloveniji, v okviru povezovalnih platform, ki spodbujajo ta prehod in med katere sodi tudi Circular Change, ki deluje v Ljubljani. Eden od osrednjih govornikov, Christiaan Kraaijenhagen je izpostavil pomen povezovalnih platform prav za vzpostavitev enakovrednih odnosov med udeleženci v inovacijskih procesih preoblikovanja poslovnih modelov v krožne.

O organizaciji srečanja

Tadej Slapnik, State Secretary, Cabinet of the Prime Minister, Partnership for a Green Economy, Slovenia

Dvodnevni dogodek, ki poteka v organizaciji povezovalne platforme Circular Change, je rezultat številnih partnerstev, med katerimi je na prvem mestu Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade RS povezuje državni sekretar Tadej Slapnik. To prevzema vlogo so-organizatorja drugega dne tega mednarodnega srečanja in ki ga odraža častno pokroviteljstvo premiera Mira Cerarja. Med ključnimi partnerji dogodka sta tudi Veleposlaništvi Republike Italije – v sodelovanju z agencijo ITA-Ice – in Kraljevine Nizozemske, AmCham Slovenija, in dve največji slovenski mesti, Ljubljana in Maribor. Pomemben je prispevek številnih drugih deležnikov v samem programu srečanja.

 

2nd Circular Change Conference se nadaljuje jutri, v petek, 12. maja 2017, v Mariboru v hotelu Habakuk, kjer zjutraj pričakujejo nastopa nekdanjega evropskega komisarja za okolje in predsednika posvetovalnega odbora platforme Circular Change Janeza Potočnika ter glavnega izvršnega direktorja italijanskega Aquafila Giulia Bonazzija, ki je svoj krožni poslovni model razvil prav svojih slovenskih obratih. Udeleženci bodo prisluhnili načrtom Maribora v prehodu h krožnim modelom upravljanja z odpadki, energijo in vodo. Srečanje bo sklenil častni pokrovitelj konference, premier Miro Cerar.

Program srečanja ponuja izredno kakovostno mednarodno zasedbo govornikov. Odziv udeležencev je odličen in organizatorji ocenjujejo skupaj prek 500 mednarodnih udeležencev v obeh dneh. To je za poslanstvo platforme Circular Change odlična potrditev prave poti in pomemben dosežek, ki obenem jasno kaže raven vključenosti gospodarskih subjektov v Sloveniji in drugod po EU v procese krožne tranzicije.

Župan MOL Zoran Janković med otvoritvenim govorom na konferenci Circular Change

Izjava župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankoviča

Potem ko smo v Ljubljani že dokazali, da znamo odločno slediti zeleni in trajnostni viziji, ki smo jo zastavili leta 2007 in zato prejeli najvišjo nagrado Zelena prestolnica Evrope 2016,  s prizadevanji za večjo kakovost življenja naših prebivalk in prebivalcev nadaljujemo in jih nadgrajujemo. Smo prva evropska prestolnica s sprejeto zavezo Zero Waste in najvišjim deležem ločeno zbranih odpadkov v gospodinjstvih v Evropi. Aktivno ohranjamo naravne danosti, kot je zelen značaj mesta (kar 542 m2 javnih zelenih površin na prebivalca) in kakovostna pitna voda, dostopna vsem, ter ob tem spodbujamo trajnostno mobilnost za čistejši zrak in manj hrupa: območje za pešce v mestu presega 10 hektarjev, vozni park javnega prometa dopolnjujemo z avtobusi na CNG, zabeležili smo že 4 milijone voženj s kolesi BicikeLJ in smo prvo mesto s sistemom souporabe izključno električnih vozil. Cilj, ki smo si ga zadali v Prometni politiki MOL, je do leta 2020 doseči, da bo tretjina poti opravljena peš in s kolesom, tretjina z javnim prevozom in tretjina z avtomobili. Že sedaj pa smo nekatere cilje presegli, saj se je precej povečal delež poti, opravljenih peš in s kolesom, in sicer na račun tistih, opravljenih z avtomobilom.
Našega planeta kljub temu ne moremo rešiti sami, to bo možno le, če bo večina mest po svetu sprejela načela zelenih prestolnic. Zato je pomembno, da se vsi deležniki aktivno učimo drug od drugega, ne ponavljamo istih napak ter delimo dobre prakse. Prepričan sem, da prehod v souporabo in krožno gospodarstvo pomeni več kot le uvedbo nekaterih novih poslovnih modelov, lahko postane prvi korak do velikih sistemskih sprememb in drugačne družbe. Naš skupen temeljni cilj naj bo – poleg solidarnosti in medsebojnega spoštovanja – večja kakovost življenja in skrb za okolje z mislijo na generacije, ki šele prihajajo.

_____ _____ _____
Fotografije: Taja Košir Popovič

Press Kit

2nd Circular Change Conference opens doors

Today, the 2nd Circular Change Conference opens doors to over 500 participants at Ljubljana Castle Ljubljana, who will initiate a unique two-day journey through learning experiences and insights into the transformational challenges across different industries, arising from the transition to the circular economy. The second conference day is taking place in Maribor (Hotel Habakuk).

“Under the sponsorship of the Prime Minister of the Slovenian Government Dr Miro Cerar, the 2nd International Circular Economy Conference is the perfect ground for selecting those “circular seeds” that can grow into sustainable solutions,” says the programme director Ladeja Godina Košir, Executive Director of Circular Change Platform before the beginning of the conference.

“Slovenia with the advantage of size (2 million population and the territory of 20.273 km²), though a significant economic complexity and privileged social cohesion, can offer itself as a pilot country for the deepest absorption of circular transition and become both a field of business opportunities and lessons to be learned and shared,” explains Godina Košir.

The conference participants, guided by over 30 speakers, internationally renowned leaders and co-creators of the circular transition will explore the systemic approach by tapping into circular economy platforms at local, urban, regional and international levels. They will learn about collaboration as a precondition for success in the context of circular business models and will dedicate to the evolution of circular cities.

First conference day in Ljubljana

The conference will begin with the panel consisted of some of the most outstanding protagonists who will bring up case studies from the successful circular business transformation.

Panel discussion and debate with the audience moderated by Sergio Ferraris, Scientific journalist, Materia Rinnovabile – Renewable Matter

These are: Matej Šuštaršič from the Institute for pulp and paper, Michele Posocco from Favini, Melanie Seier Larsen from BCG and Markus Laubscher of Philips.

The introductory keynote speaker is Christiaan Kraaijenhagen, a Dutch circular economy expert and the author of a book “Circular Business”, which offers a practical 10-step approach for professionals in small, medium-sized and large organisations on how to initiate, lead and execute a circular transformation from pilot to circular businesses.

Kraaijenhagen is the founder and innovation strategist at Innoboost. He believes that the best way to innovate is to improve your customer’s experience. “Our drive is to leave people and planet better than we found them.”

Iain Gulland, CEO of Zero Waste Scotland, the winner of the Circulars Awards 2017: “Scotland as a circular country”, will introduce the afternoon workshop session.

“We will engage into the new narrative through case studies as the most appropriate learning and knowledge-transfer method, together with accomplished circular pioneers. Last but not least, we will discuss the effects and opportunities deriving from the ongoing disruption of conventional business schemes, seeing new roles for public-private partnerships, procurement, taxation and financial institutions,” concludes Godina Košir.

2nd Circular Change Conference by the numbers

Miro Cerar, Ladeja Godina Košir, Maja Makovec Brenčič and Tadej Slapnik

Over 30 circular economy thought leaders on the stage will guide more than 500 participants from 10 countries through the two-day programme, which is a result of partnerships with over 50 international circular change makers.

The co-organiser of the second day, “Partnership for a green economy“, which is coordinated by State Secretary Tadej Slapnik at the Office of the Prime Minister of Slovenia, connects several ministries of the Slovenian Government with external stakeholders. Among others, there are also: Embassies of Italy and the Netherlands to Slovenia, ITA-Ice office in Ljubljana, AmCham Slovenia, The World Economic Forum, EBRD, Philips, Intesa Sanpaolo Bank, The Boston Consulting Group, The Circular Valley, Sava Insurance, Pošta Slovenije and many others, who will engage in a 2-day dialogue, which will evolve across two Slovenian circular cities, Ljubljana and Maribor, with both municipalities actively participating in the event’s programme.

Attila Turos, World Economic Forum – Circular Economy Initiative, The Circular Economy Awards

The second day in Maribor

The highlight of the second day of the event is the awaited presentation of the Accelerating the Circular Economy Initiative by Attila Turos of The World Economic Forum. As a result of the partnership with this prestigious global business club, Slovenia is recognised as a partner and a reference country of this global initiative for the circular economy – PACE Hub Europe.

Karin Huber-Heim: The importance of closing the loop

Sustainability and Circular Economy

The importance of closing the loop

article by:

 

Societal and environmental changes challenge business. Doing the same over and over again in a quickly changing economic environment and thereby expecting a positive outcome, cannot work. Albert Einstein defined this behaviour as ‘madness’.

Still most business models are structured this way – and many of them are already at the point of disruption. Digitalisation will not mean the solution to everything – it is merely going to be a tool for the best, and just a ‘band-aid’ for the not so good ones – as it will only cover the symptoms, not going the root of the problem. Resources like water, energy, land, and materials are becoming scarce. This causes not only economic pressure but also tension between regions and countries, thereby jeopardizing social peace and justice.

Change is inevitable and keeping material in the loop as long as possible makes the most sense. When Ellen MacArthur broke the world record for the fastest solo circumnavigation of the globe in 2005 she gained worldwide acknowledgment. Having spent 71 days and 14 minutes racing around the globe she has had a plenty of time considering the importance of careful, sustainable resource management and energy use. Our planet is comparable to a boat out in the ocean –we have to manage finite resources, because nothing will be renewed while we are out there.  This is why in 2010 she launched the Ellen MacArthur Foundation, a charity that dedicates its work to the acceleration of the transition to a circular economy.

Why circular? Because currently, and for the past decades, our economy is a linear one: we source – from mostly non-renewable resources – we produce and market products that people use and then dispose.

 

Slovenski razvojni izziv: prehod v inovacijsko družbo (II)

Ključna področja krožnega prehoda

Slovenski razvojni izziv je prehod v inovacijsko družbo, ki bo omogočila tak radikalen prehod prek preobrazbe poslovnih modelov na vodilnih gospodarskih področjih.

Katere so prednostne dejavnosti krožnega prehoda?

Glede na prej izpostavljene zunanje dejavnike in notranje danosti to zadeva najprej področje mobilnosti, torej transport in logistiko v najširšem pomenu besede. Kako bo Slovenija postala trajnostno logistično središče in vozlišče v regionalnem in vseevropskem smislu?

– Izprašujmo naprej: kaj to pomeni za razvoj cestnega omrežja, železnice, letališč, pristanišča?
– Je lahko drugi tir zanimiv za sosednjo Italijo kot sovlagateljico, ali bomo še naprej vztrajali na podmeni tekmovanja med severnojadranskimi lukami?
– Kako lahko obvladamo onesnaževanje in spodbudimo najprimernejšo prevozno infrastrukturo ter energetsko rabo?

Z energetskega in širšega družbenega vidika je TEŠ 6 zagotovo spomenik neuspehu prehoda v inovacijsko družbo v prvih dvajsetih letih neodvisnosti države.

Treba se bo radikalno preusmeriti k obnovljivim virom, temu prilagoditi upravljanje energetske infrastrukture, predvsem električnega omrežja, in razrešiti dilemo o prihodnosti jedrske elektrarne.

Vse to zahteva odločitve na državni ravni in na ravni ključnih urbanih središč. Uresničitev razvojne poti v slovenski “one thing” gre prek področja upravljanja virov in prostorskega načrtovanja ter preusmeritve gospodarskih politik: fiskalne (od obdavčenja dela k obdavčevanju nesmotrne in nezdrave (po)rabe materialov in energije) in industrijske (pametni razvoj infrastrukture, “pametna specializacija” ter razvoj potrebnih znanj in sposobnosti) k spodbudam za prehod v krožne proizvodno-porabne poslovne modele.

Področje biološkega ciklusa se dotika upravljanja gozdov in spodbud za proizvodnjo hrane doma, ki sledi načelu ničelnega kilometra in je neposredno povezana z ohranjanjem krajine in razvojem trajnostnega turizma. Prav razvoj zadnjega je v veliki meri povezan z opredelitvijo transportno-logističnega kompleksa in energetske prihodnosti.

Osrednji strateški gradnik je krožna preobrazba industrijskega sektorja, kar lahko poveča produktivnost in dodano vrednost. Železarne, ki so že danes najbolj “krožne”, farmacevtska in predelovalna industrija, segment dobaviteljev – majhnih in srednjih proizvodnih podjetij – predstavljajo ključen del gospodarstva.

Avtomobilski in gradbeni grozd, kemijska, papirna, predelovalna in druge industrije potrebujejo jasen okvir v obliki signalov in prej izpostavljenih politik. Potrebujejo predvsem povečan pritok človeškega in finančnega kapitala.

Zasnova središča znanja za krožno tranzicijo

V tem kontekstu je še bolj kot vprašanje svežega kapitala izziv postati središče znanja ter skrbno ravnati z ljudmi, ključnim virom za razvojni preobrat. Lega na kulturno-političnem prehodu je velika priložnost in tveganje obenem. Celoten izobraževalni sistem in razvoj znanosti sta ključnega pomena za izpolnitev prehoda v inovacijsko družbo.

V povečevanju kakovosti izobraževalnega sistema, ciljnega povečevanja naložb v znanost je ključ za preobrazbo države, iz katere danes pamet odhaja ali pa se zadrži kot na nekakšni periferni prestopni postaji, na poti k destinaciji znanja in inovacijskih sposobnosti. Ne nazadnje, izobraževalni sistem je polje neizogibne prenove družbenih vrednot. Na koncu bo vendarle odločal “software”, ne “hardware”, torej znanje za izkoriščanje materialnih potencialov, ne potenciali sami. In ključni prvini krožne tranzicije sta sodelovanje in razvoj sposobnosti zanj. V tem kontekstu sta digitalizacija in četrta industrijska revolucija nujni kompetenci, ne več točki razlikovanja.

Prehod v inovacijsko družbo kot politični projekt

Razvojni problem torej ni čim bolj uravnotežena alokacija prioritet in s tem resursov, ki naj pripeljejo blaginjo. Pravi izziv je prehod v inovacijsko družbo, ki naj temelji na radikalni opredelitvi za prehod v krožno gospodarstvo, prednostno naravnan na preobrazbo na štirih prej izpostavljenih področjih: logistika in transport, energetski sistem, biološki ciklus in krožna preobrazba industrijskega sektorja. Tej kaže podrediti razvoj institucij in družbenih podsistemov za zagotavljanje potrebnih virov, politik in ukrepov, ki bodo ta razvojni prehod omogočali.

Zato ugotovimo, da je prehod v inovacijsko družbo velik politični projekt: priložnost za umne in pogumne hkrati. Izpeljati ga je mogoče le s širokim zavezništvom in podporo vseh naprednih družbenih silnic. Pri tem sta ključni dve triadi vrednot. Prvo, ki vključuje resnico, pravico in znanje, dopolnjuje druga: odprtost, sodelovanje in voditeljstvo. Prva se nanaša na javni dialog, medije in novinarstvo, na sodni sistem ter izobraževanje in znanost. Druga se začne z družbenim odpiranjem in umeščanjem v osrčje Evropske unije in opredelitvijo vloge Slovenije v njej. Na naš “one thing” čakajo tudi vsi drugi partnerji.

Slovenski razvojni izziv prehoda v inovacijsko družbo lahko črpa iz zgodovinskega zgleda Irske iz 80. let, ki je izobraževanju dala prednost pred gradnjo infrastrukture in gradila na svoji zemljepisni legi ter kulturno-zgodovinskih danostih. V smislu osredotočenja so zelo uporabni zgledi Nizozemske, Danske ali Finske, ki vse spadajo med najnaprednejše evropske države na področju krožne tranzicije. Kazalec je torej obrnjen proti nam samim, tako kot se zgodi Mitchu (Billy Crystal) ob koncu pogovora o skrivnosti življenja s Curleyjem (Jack Palance) v filmu City Slickers (Mestni frajerji).

Onkraj globalne negotovosti, še ne povsem zaceljenih ran odhajajoče gospodarske krize in naraščajočih okoljsko-družbenih neravnovesij se izrisuje nova svetovna ureditev, nekakšen globalni kastni sistem. Mesto celotnih družb v njem bo v bistveni meri določeno z uspešnostjo prehoda v inovacijsko družbo v kontekstu novega, bolj vzdržnega ekonomskega sistema. Ta ne bo le trajnosten, bo tudi krožni.

Če gledamo na prihodnost z upanjem, lahko zapišemo, da smo na pragu novega humanizma. Onkraj krožnega prehoda je vendarle človek, ne računalnik ali robot. Zgodovinsko obdobje humanizma v evropski zgodovini so oblikovali močni vodje in misleci. V tem smislu se lahko zanesemo, da se zgodovina mora ponoviti.

 

 

Objavljeno na Siol.net, avtor besedila: Jurij Giacomelli, Četrtek, 4. 5. 2017; 0.01