Premier circular economy awards accepting entries for the 2017

The Circulars, an initiative of the World Economic Forum (WEF) and the Forum of Young Global Leaders, is the world’s premier circular economy awards program and is now accepting entries for the 2017 program. TheCirculars2017 – Fact Sheet

The awards, which are open to individuals and organisations from commerce and civil society in seven distinct categories, are designed to recognise and celebrate, on a prestigious global stage, all facets of the circular economy movement.

Why enter?

Organizers are convinced that by entering The Circulars 2017 you have the unique opportunity to be recognized by international business and public sector leaders from across the globe for your contribution to the circular economy. In its third year, the awards ceremony will take place at the World Economic Forum Annual Meeting in Davos in January 2017. And the winner of each category will be invited to attend the ceremony and showcase their winning innovation.

Judging Process

An esteemed judging panel, drawn from the Young Global Leader community and leading circular economy experts across business and civil society, will review applications during Autumn 2016. In parallel, the People’s Choice Finalists will be made available on the website for public voting.  You can see all awards categories here.

You can contact also our Circular Change platform on join@circularchange.com and you will get all needed support to create a compelling entry for The Circular Economy Awards 2017.

Highlights from The Circulars 2016

Last year over 200 entrants from 36 countries entered, ranging from some of the world’s largest multinationals to the most innovative start-ups.On January 19th 2016, The World Economic Forum’s Community of Young Global Leaders, in collaboration with Accenture, hosted the second annual Circulars awards at the Annual Meeting of the World Economic Forum in Davos-Klosters.

The event was a great success, with eight Circular Economy Awards being presented. Sponsors BT, Ecolab, Alliance Trust and SABMiller, together with media partner, Fortune, were on hand to recognize and celebrate this year’s winners.

Three years ago we engaged in a transformation journey towards a circular economy. We’ve changed our mission as resourcing the world, we changed our organization out of the silos.

Veolia, Winner, The Accenture Award for Circular Economy Multinational 2016

Estelle Brachlianoff, circular economy spokeswoman and Senior Vice President of Veolia in the UK and Ireland, has taken the circular economy debate to the next level. Instrumental in launching Veolia’s ‘Resourcing the World’ strategy based on a circular business model, Estelle helped the company reduce its CO2 emissions by over 22 million tons in 2014.

Beyond the organization, Estelle Brachlianoff has supported circular collaboration and inspired numerous businesses to adopt the circular economy with the message that companies can deliver change now. Estelle has become a regular conference speaker at high-profile circular economy-focused events including addressing the Ellen McArthur Foundation CE100 on ‘Living Circular – Delivering Value’ in 2015.

Watch the “Best of the Circulars 2016”, and learn more at The Circulars YouTube channel.

In 2015 winner from Slovenia

Winner of the Circular Economy Leadership 2015 was dr. Janze Potčnik. As written in argumentation for the award on The Circulars web page Janez Potočnik, is a Slovenian politician who served for five years as European Commissioner for Environment until October 31, 2014. “He brought together CEOs, politicians, civil society and researchers to develop a policy roadmap for resource efficiency. His efforts culminated in the European Commission adopting a common and coherent framework to promote the circular economy. As part of the circular economy package, the European Commission also adopted a legislative proposal to review recycling and other waste-related targets in the European Union.”

“Potočnik has been a tireless champion of circular economy models among businesses and policymakers, encouraging their adoption as common ground for action. He has put resource efficiency and the circular economy on the agenda of meetings of national ministers within Europe, and advocated them in New York as an important pillar of future UN Sustainable Development Goals. In September 2013, he received the UN Champion of the Earth Award.”

The Circulars 2015 was an amazing event that brought together people who share the same passion for change – needed and necessary. Organized at the right place – where those who are governing the economic world gather – those who are… best positioned to provide workable solutions. An event, which has a real potential to develop … and helps bring about a brighter future.

Janez Potočnik – European Commissioner for Environment 2009-2014, Winner, Circular Economy Leadership 2015

This year Potočnik is also a member of judging panel, drawn from the Young Global Leader community and leading experts across business and civil society who will review this year applications.

Important dates

Entries for the 2017 program close for the People’s Choice Entrepreneur Award on 15th September, with the remaining categories closing for entry 30th September. If you want to enter The Circulars or if you have a question about the process, please email the Awards Team: awardteam@thecirculars.org Visit The Circulars website for more information and to apply for this year’s program! TheCirculars2017_Flyer

Twitter Image_3

V RCERO mešane komunalne odpadke »stisnejo v lignit«

Drugo junijsko soboto sem se odločila odzvati vabilu in si v okviru projekta »Dan odprtih vrat EU PROJEKT, MOJ PROJEKT« ogledala Regijski center za ravnanje z odpadki Ljubljana (RCERO Ljubljana). Ponekod podobne sodobne tovarne za predelavo smeti že imenujejo – urbani rudniki surovin.

Na obrobje Ljubljane umeščen center je največji kohezijski projekt v Sloveniji s področja okolja. Stal je 155 milijonov evrov in kar 66 odstotkov sredstev je državi uspelo pridobiti iz evropskih virov. Proračun RS je prispeval 14 odstotkov denarja, 10 odstotkov naložbe so pokrile okoljske dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, 10 odstotkov pa so dodale v projekt vključene občine.

Ljubljana je z 63 odstotki ločeno zbranih odpadkov vodilna prestolnica v EU po ločenem zbiranju odpadkov.

»Letno tu sprejmemo in predelamo okoli 150 tisoč ton komunalnih in okoli 20 tisoč ton bioloških odpadkov. Po predelavi na deponiji konča le še slabih pet odstotkov te količine,« nam je, ko smo se počasi izpred upravne stavbe pomikali proti središču centra, razložila Veronika iz podjetja Snaga, ki nas je peljala na voden ogled.

DSC_0512

V RCERO letno pridobijo 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu. Foto: Andreja Basle.

Zelena elektrika
Sredi živo oranžno, rdeče in zeleno pobarvanih stavb smo se najprej ustavili pred rumeno kupolo. »V njej je shranjen bioplin. Nastaja ob razgradnji bio odpadkov in sicer ob odsotnosti kisika v postopkih približno tri-tedenske  fermentacije v velikanskih fermentatorjih. Končni rezultat tega procesa je  proizvodnja zelene električne energije,« pojasni predstavnica Snage.

Razgledamo se naokoli in izvemo, da so vse ostale živobarvne stavbe, ki jih »vidite okrog nas, objekti za predelavo odpadkov. Kompleks je bil končan konec leta 2015 in je trenutno v poskusnem obratovanju. Načrtovano je, da ga bomo v Snagi od Strabaga, ki ga je zgradil, prevzeli konec leta 2016. Pod nami na levo je še čistilna naprava za izcedne vode, ki obratuje od leta 2011 in je prav tako zelo pomemba pridobitev. Tretji del centra pa je razširjeno odlagališče, ki je v uporabi od 2009.«

V Snagi z mehansko-biološko obdelavo komunalnih odpadkov letno pridobijo 25.000 ton sekundarnih surovin.

Še precej razpoložljivih kapacitet
Po stopnicah se nato povzpnemo v notranjost zelene stavbe. Ta je namenjena mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov. Ker je bila sobota, so transportni trakovi stali. Razlog? Za zdaj so količine, ki jih sprejmejo v RCERO Ljubljana, takšne, da sobotno in nedeljsko delo še ni potrebno.

Je bil pa vonj kljub temu zelo zgovoren. Ker so bili ogromni začetni bazeni, v katere se čez teden dovaža mešane komunalne odpadke, napolnjeni nekje do četrtine, smo si vsi zelo dobro znali predstavljati – v kakšnih pogojih poteka tu delo čez teden. In tudi kako je v sortirnici poleti, ko je zelo, zelo vroče.

DSC_0543

Prazna sortirnica s transportnimi trakovi v novi stavbi čez vikend daje vtis izjemno urejene in čiste proizvodnje. Foto: Andreja Basle.

Mletje in ločevanje
Predstavnica Snage nam je razložila, da se zelo trudijo, da bi predelava smeti povzročala čim manj neprijetnega volnja tudi navzven, v okolico centra, zato imajo za tovornjake poseben sistem vhodnih komor, na stavbi pa še poseben sodoben biološki sistem za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. A povsem izogniti se vonju ne da, smo se prepričali.

Pripeljane odpadke delavci Snage preko kontrolno-krmilnega stolpa s posebnimi velikimi kleščami naprej naložijo na tekoči trak, da gredo v mletje. »Nato zmlete odpadke s posebnimi siti ločimo po velikosti in različne frakcije potujejo po transportnih trakovih. Tam se izločajo različne vrste surovin: od plastike, papirja, kovin, skratka vse, kar je mogoče reciklirati,« nam je proces pojasnila vodja ogleda.

Trdno gorivo v izvoz
Iz preostanka odstranijo določene trde delce, ki gredo na deponijo, vse ostalo pa se »predela v trdna goriva«. Preseneti me podatek, da imajo tako pridelana t. i. trdna goriva podobno kalorično vrednost kot premog. »Iz gospodinjskih mešanih odpadkov nastane gorivo, ki je po kalorični vrednosti enako lignitu, iz industrijskih mešanih odpadkov pa gorivo, ki je podobno celo rjavemu premogu,« pove predstavnica Snage.

DSC_0547

Trdno gorivo v Snagi zavijejo v bale in pripravijo za izvoz. Foto: Andreja Basle.

Po celotnem procesu mletja in ločevanja tako ostane manj kot pet odstotkov trdih delcev. Ti končajo na deponiji. Nastane pa tudi okoli 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti. Za zdaj ga v Snagi izvozijo, saj tovrstnih sežigalnic, ki bi omogočale izkoriščanje trdnega goriva, v Sloveniji ni.

V sklopu mehansko-biološke obdelave v objektih RCERO Ljubljana vsako leto pridobijo približno:

  • 60.000 ton trdnega goriva iz odpadkov različne kurilne vrednosti,
  • 35.000 ton digestata po anaerobni obdelavi težke frakcije mešanih komunalnih odpadkov,
  • 6.000 ton lesa,
  • 7.000 ton komposta po obdelavi ločeno zbranih organskih, biorazgradljivih odpadkov,
  • 25.000 ton izločenih sekundarnih surovin,
  • 17.000 MWh električne energije in
  • 36.000 MWh toplotne energije iz pridobljenega bioplina v procesu.
    Vir: Snaga.

In čisto za konec: Vsak človek bi si moral ogledati, kje končajo tone in tone gospodinjskih odpadkov ter koliko dela in postopkov je potrebnih, da se odvržene smeti v čim večji meri loči in v obliki surovin vrne nazaj v krog uporabe.

V vseh pogledih poklon zaposlenim, ki delajo v Snagi in vsak dan rešujejo planet pred smetmi. Sama pa sem zdaj še bolj zagrizena zagovornica koncepta: Pridelaj čim manj odpadkov, kot je mogoče!  

DSC_0527

V RCERO je načrtovana predelava mešanih in komunalnih odpadkov za 37 občin. Za zdaj pa nekatere centra še se ne uporabljajo. Foto: Andreja Basle.

 

 

Leto 2050: Prehraniti 9,7 milijarde ljudi in ohraniti planet bo ključen izziv

»Z vidika zmogljivosti našega planeta je obvladovanje prehranjevanja ljudi naš ključen izziv za prihodnost. Pika!« je bil danes v uvodu v okroglo mizo z naslovom »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža« jasen in odločen dr. Janez Potočnik, pionir in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo.

V razvitem delu sveta imamo dve milijardi predebelih ljudi, globalno zavržemo kar 30 odstotkov vse hrane, na drugi strani pa se soočamo z 800 milijoni lačnih, je dr. Potočnik nanizal nekatera dejstva. Na poti od njive do kupca si, kažejo tudi globalne analize, največji, to je kar 63,8 odstotni, delež odrežejo trgovci, zato se kmetje borijo za golo preživetje. Hkrati je dejavnost pridelave hrane kriva za kar 60 odstotkov globalne izgube biodiverzitete. Prehod v nov, bolj trajnostno naravnan gospodarski in potrošniški model na vseh segmentih, tudi v kmetijstvu, je zato po mnenju dr. Janeza Potočnika »edina možna pot za naš dolgoročni obstoj«.

Okroglo mizo, na kateri so poleg Potočnika sodelovali slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Franc Bogovič, Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje in prostor, Mirko Šprinzer, eden izmed idejnih vodij SpRiNG – Slovenske mreže krožnega gospodarstva in predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja Erika Oblak, so organizirali: Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, Ministrstvo za okolje in prostor in Ekologi brez meja. Moderirala jo je Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.


Rdeči alarmi posledica pridelave hrane

Dr. Janez Potočnik foto: Maša Kores

Dr. Janez Potočnik o pomembnosti vključitve kmetijstva v model krožne ekonomije. Foto: Maša Kores

Dr. Potočnik, prepoznaven tudi po tem, da je v funkciji evropskega komisarja za okolje in prostor oblikoval in poleti 2014 predstavil prvi paket ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo, je izpostavil, da je eden ključnih razlogov za dejstvo, da danes na trgih prevladujejo najbolj agresivni (in s tem tudi netrajnostni poslovni modeli), ta, da »ni jasnih pravil, ker ni ustrezne regulacije.« In opozoril, da, po tem ko je bilo 20. stoletje stoletje velikega pospeška, danes živimo v stoletju velike ranljivosti, ko je naša odgovornost za dolgoročni obstoj veliko večja, kot je bila kdaj koli prej.

Trenutno nas na planetu živi 7,3 milijarde, do leta 2050 projekcije kažejo, da nas bo 9,7 milijarde. In že ob zdajšnjem številu ljudi na zemlji, analize kažejo, da smo predvsem na dveh področjih, ključnih za obstoj človeštva, že v rdeči coni ali na tako imenovani planetarni meji – to sta upravljanje s tokovi fosforja in dušika ter na področju biotske raznovrstnosti. Rumena pa sveti tudi pri spremembah namembnosti zemlje in podnebnih spremembah. »In vse te je bodisi izključno ali pa v veliki meri posledica pridelave hrane, zato je to, kako zmanjšati te vplive najpomembnejša naloga,« je prepričan Potočnik.

Tretjina rib je prelovljenih, pridelava hrane uničuje biodiverziteto

Številke na primer neizprosno kažejo, da je zaradi erozije in dejavnikov povezanih z intenzivnim kmetijstvom degradirane kar 33 odstotkov prsti. V morjih je 61 odstotkov komercialno zanimivih rib lovljenjih do zgornje meje, ki še omogočajo obnavljanje vrste, tretjina pa jih je prelovljenih. In kar 60 odstotkov globalne izgube zemeljske biodiverzitete je povezane s pridelavo hrane.

Kljub temu imamo kar 800 milijonov lačnih ljudi na eni in tudi dve milijarde predebelih ljudi na drugi. »Evropa je pri deležu predebelih ljudi nekje na sredini, prednjačita pa seveda ZDA in arabske države,« je pojasnil Potočnik.

Trgovci si globalno odrežejo krepko več kot pol

Nespodbuden je še en podatek: kmetom v verigi vrednosti na poti do kupca tudi v globalnem merilu ostane le 19,3 odstotka vrednosti, prehranski industriji 12,2 odstotka, trgovcem pa vrtoglavih 7.180 milijard dolarjev ali 63,8 odstotka. Slabih pet odstotkov predstavljajo še vhodne surovine, to so semena, gnojila in pesticidi. A je tudi ta del podobno kot trgovski skoncentriran v rokah peščice – bolj ali manj deset globalnih podjetij. Med tem ko se 20 odstotni delež, ki ostane kmetom in znaša dobrih 2.175 milijard dolarjev, razdeli na 450 milijonov kmetij.

Še vedno zavržemo 30 odstotkov hrane. »In to pomeni, da posledično zavržemo tudi eno tretjino vse vode, semen, gnojil, pesticidov in dela ljudi, ki je bilo vloženo v proizvodnjo te tretjine hrane,« je dr. Potočnik opozori na manj vidni del stroškov.

Dvorana Mestnega muzeja je bila napolnjena do zadnjega kotička. Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven koncept. Foto: Maša Kores

Dvorana Mestnega muzeja, ki je gostila okroglo mizo: »Krožno gospodarstvo – to ni samo reciklaža«, je bila povsem polna. “Krožno gospodarstvo postaja vse bolj prepoznaven termin in pomembna tema,” je dejstvo komentirala Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja. Foto: Maša Kores

Lastno znanje in nova delovna mesta

»Najprej se je potrebno naučiti »ferpleja«. Tega v svetu primanjkuje,« je v diskusiji kot temeljni predpogoj prehoda v nove poslovne modele izpostavil evropski poslanec Franc Bogovič. In nadaljeval, da se nam »blagostanje in komoditeta danes zdita samoumevna. Zelo mogoče pa je, da se bomo v prihodnje morali navaditi tudi na nižji standard«. Delil je tudi spomin iz svojega otroštva, ko smo bili vsi zaradi na splošno manj blagostanja še zelo racionalni – danes bi temu rekli krožni. »Ko smo imeli koline, se je uporabil prav vsak delček prašiča, nič ni šlo v nič.«

13495189_1037427209639261_3467156968117484232_n

“Zame je ključno, da spreminjamo zavest in da krožno gospodarstvo v mislih sprejmemo,« je poudaril Bogovič.

Evropski poslanec je prepričan, da je odločitev za krožno gospodarstvo prava odločitev, ki mora postati nov model, ne zgolj kup papirjev, kup ciljev. »Postati mora način življenja.” Izpostavil je konkretne primere dobre prakse v Sloveniji (primer ravnanja z odpadki v Krškem) in v Evropi (primer Nizozemske, kjer kmetijstvo, kemijska industrija, znanstveno izobraževalne institucije ter politika delujejo z roko v roki na področju biogospodarstva), kjer že ustvarjajo konkurenčno prednost z uveljavljanjem krožnega gospodarstva.

»Na lokalni ravni sem še kot župan Občine Krško pred več leti skupaj z ekipo mladih vzpostavil novo politiko ravnanja z odpadki,« je ponazoril Bogovič primer dobre prakse in povedal, da so začeli z osveščanjem in izobraževanjem tudi mladih v šolah, ko so v letu 2003  vzpostavili sistema ločenega zbiranja odpadkov in postavili objekte za obdelavo odpadkov.

Navedel je konkretne podatke, da sta občini Krško in Kostanjevica količino skupaj zbranih odpadkov z 14.849 ton v letu 2006 zmanjšali na 10.980 ton v letu 2015, količino skupnih odloženih odpadkov na deponijo pa z 12.683 v letu 2006 na zgolj 1.136 ton v letu 2015. In dodal, da so sodoben center postavili brez evropskih sredstev, zelo racionalno, na podlagi lastnega znanja in razvoja, kar je prineslo tudi 45 novih delovnih mest.

Na vprašanje iz občinstva o tem, kako se krožno gospodarstvo sklada s prostotrgovinskima sporazumoma EU – Kanada (CETA) in EU – ZDA (TTIP), je Bogovič (EPP/SLS) povedal, da imajo evropski poslanci v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja zelo jasno stališče, da se evropskega kmetijskega modela ne sme spreminjati in da imajo poslanci tudi določene rdeče črte pri morebitnem sprejemanju tega sporazuma, preko katerih ne bodo šli. Je pa Bogovič izrazil tudi svoje mnenje, da do sklenitve sporazuma TTIP sploh ne bo prišlo.

Jeseni krožno gospodarstvo v roke kabineta premiera

Uroš Vajgl iz Ministrstva za okolje je povedal, da je bil pomemben preskok na področju prehoda v bolj trajnostne, zelene in krožne koncepte v Sloveniji sprejem paketa za prehod v zeleno gospodarstvo. »Jeseni koordinacijo na tem področju prevzema kabinet predsednika vlade in državni sekretar Tadej Slapnik,« je napovedal Vajgl. Dodal je, da bo v prihodnje ključno to, da se krožno gospodarstvo vključi tudi v temeljni dokument, ki je v pripravi – to je Strategijo Slovenije.  Za jesen pa je napovedal še težko pričakovano priključitev Slovenije Fundaciji Ellen MacArthur in preko nje intenzivno izobraževanje ključnih ljudi na ministrstvih za pomoč pri prehodu Slovenije v bolj krožno ekonomijo.

13592825_1037429046305744_375871362789252289_n

Prehod v krožno gospodarstvo mora biti strateška prioriteta vlade, ne le okoljskega ministrstva, je na okrogli mizi poudaril Potočnik in sogovorniki so se s tem strinjali.

Erika Oblak, predstavnica nevladne organizacije Društva Ekologi brez meja, je menila, »da je škoda, da danes ni prisotnih več poslancev, predvsem iz domačega parlamenta, saj je to mesto, kjer se sprejemajo vse ključne odločitve«. In to utemeljila: »Zelo pomembno je, da najprej stvari razumemo, preden o njih odločamo.« Mirko Šprinzer pa je pojasnil, da jim je v zadnjem času uspelo povezati kar 33 različnih ustanov, ki bodo poskušale v življenje spraviti projekt sodelovanja po principih krožnega gospodarstva.

»Krožno gospodarstvo je pot učenja in imeti moramo potrpljenje, da na tej poti vztrajamo,« pa je razpravo na koncu zaokrožila moderatorka in iniciatorka Circular Change platforme Ladeja Godina Košir.

Celotno prezentacijo dr. Janeza Potočnika si lahko ogledate na tej povezavi.

13438832_1037427512972564_6685225657985088804_n

Pogovor je moderirala Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change za Slovenijo in regijo ter ključna povezovalka podjetij pri spodbujanju prehoda v bolj krožno gospodarstvo v regiji.

 

Horizon 2020 Information Day “Climate Action, Environment, Resource Efficiency & Raw Materials”

Mark your agendas: 14 September 2016, Brussels – Information Day on the 2017 calls for proposals of Horizon 2020’s Societal Challenge 5 “Climate Action, Environment, Resource Efficiency and Raw Materials”.

The European Commission is organising an Information Day to present the following calls for proposals to be launched in autumn 2016:

  • the “Greening the Economy” call for proposals,
  • the circular economy sub-call of “Industry 2020 in the Circular Economy”, and
  • related call topics on “Smart and Sustainable Cities”, “Sustainable Food Security – Resilient and resource-
  • efficient value chains” and “Blue Growth – Demonstrating an Ocean of Opportunities”.

Representatives of the research community, SME associations, businesses, industry and European institutions are invited to join the event on Wednesday, 14 September 2016 in the European Commission’s Charlemagne building, rue de la Loi 170, Brussels.

Registration will open in July.

Please check this webpage regularly: Further information on the event (programme, registration, practical information) will be published in the following weeks.

The role of innovation in the emergence of a Circular Economy: which are the highest priorities: EU_June 2016

 

 

Industrijska pridelava: V paradižniku bistveno manj kalija, v kumarah bistveno manj železa

16. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij je tokrat potekal v znamenju domačih tem, obetavnih ekonomskih kazalcev v panogi, a tudi težavah s cenami, ki jih imajo dobavitelji velikih trgovskih verig. Foto: GZS

Nova Gorica – 1. junij 2016. »V letu 2010 smo prvič v tem stoletju zabeležili, da je rast proizvodnje kmetijskih pridelkov zaostajala za rastjo prebivalstva. Še bolj skrb zbujajoče pa je, da je že kar 60 odstotkov ekosistemov degradiranih ali pa jih uporabljamo na načine, ki niso trajnostni,« je na 16. Vrhu kmetijskih in živilskih podjetij, ki je potekal v Novi Gorici, pragmatično izpostavila Ladeja Godina Košir, voditeljica mednarodne povezovalne platforme Circular Change. Udeležence je pozvala k razmisleku in hitremu ukrepanju v smeri bolj trajnostnega in krožnega poslovanja v panogi. Dodala je več zgledov: od daljne Kitajske pa do domačih podjetij Datalaba in Smart Futuristica.

Ladeja Godina Košir, pionirka uvajanja modelov krožne ekonomije v Sloveniji in direktorica Giacomelli media, je na vrhu govorila o tem, zakaj je nujno in kako je mogoče modele krožnega gospodarstva uspešno uresničevati v agroživilstvu. »Kmetijstvo uporablja skoraj 40 odstotkov razpoložljive zemlje na našem planetu,« je izpostavila. Nobenega dvoma ni, da tudi v agroživilstvu obstoječi gospodarski model z naravnimi viri ravna neučinkovito. To se odraža tako v spremembah trendov gibanja cen virov kot v povečevanju cenovnih nihanj, kar še posebej prizadene države, ki so uvoznice hrane.

Do 70 odstotkov gnojil se izgubi v zemlji

Kar 60 odstotkov ekosistemov je degradiranih ali pa jih uporabljamo na načine, ki niso trajnostni.

Kot je pojasnila Godina Koširjeva, so posledice linearnega modela v kmetijstvu – vzemi, naredi, uporabi, zavrzi – vidne vsakodnevno in sicer v pretirani (neoptimalni) uporabi gnojil, ki pronicajo v zemljo, v pretiranem izkoriščanju zemljišč, v velikih količinah zavržene hrane in v tem, da se zelo veliko hranilnih snovi ne vrne v cikel ponovne uporabe, čeprav bi se lahko. Neprijetna dejstva je predstavila še v številkah: »V Evropi poljščine absorbirajo le 30 – 50 odstotkov uporabljenih gnojil. Od tega kar 25 odstotkov teh količin konča v delih rastlin, ki jih ne zaužijemo. In večine gnojil ne uporabimo ponovno. V EU se tako na primer kar 27,7 odstotka fosforja za vedno izgubi.«

Študije žal kažejo tudi, da industrijska proizvodnja hrane za potrošnika pomeni manj kakovostno hrano. V ZDA ugotavljajo, da je v povprečju v paradižniku danes 55 odstotkov manj kalija, v kumarah 78 odstotkov manj železa in v solati 63 odstotkov manj vitamina B kot leta 1950. Vse te negativne posledice na agroživilstvo, meni Ladeja Godina Košir, nas že zdaj morajo prisiliti v razmislek o prehodu na nove, trajnostne in bolj krožne modele poslovanja tudi v kmetijstvu. Priložnosti, je prepričana, je mogoče najti v boljšem upravljanju z zemljo, trajnostnih pristopih pri pridelavi in predelavi hrane, v tesnejšem povezovanju sistemov poljedelstva in živinoreje, zmanjševanju količine embalaže v tem sektorju, uravnoteženi prehrani in uvajanju mehanizmov in sistemov za zmanjševanje odpadne hrane.

Podatek, da potrošniki v razvitih država letno zavržemo 222 milijonov ton hrane, kar je skoraj toliko, kot je proizvedejo v podsaharski Afriki (230 milijonov ton), je grozljiv.

Našteto lahko dosežemo le s celovitim oblikovanjem ukrepov na vseh ravneh: od spodbujanja učinkovitejšega upravljanja naravnih virov in odprave „škodljivih“ subvencij ter oblikovanja spodbud za mesta, da postanejo inovacijski inkubatorji tudi na tem področju. Potrebujemo smiselne podporne ukrepe za manjše lastnike kmetij, da bodo investirali v trajnostne rešitve, in ozaveščanje potrošnikov pri izbiri zdravih in trajnostnih rešitev na področju hrane. »Ob vsem tem pa je potrebno rezultate spremljati sistematično, o njih poročati in ugotovitve uporabiti za načrtovanje novih korakov,« je v svojem nastopu povedala Ladeja Godina Košir.

Uspešna revitalizacija degradiranih območij
Da sistematičen in strateško zasnovan pristop prinaša rezultate, kaže kar nekaj primerov. Na Kitajskem so se na območju Loess Plateau (znanem tudi kot Huangtu Plateau), kjer živi približno 50 milijonov ljudi, lotili regeneracije zemlje. 1,5 milijonov hektarjev degradirane zemlje so od leta 1990 uspeli revitalizirati. S tem so kar 2,5 milijona ljudem pomagali iz revščine. Drug dober primer je ameriški trgovec Walmart (ZDA). Ta je v bližini svojih nakupovalnih središč zgradil steklenjake, da lahko zagotavlja svežo hrano.

Ladeja Godina Košir, voditeljica mednarodne povezovalne platforme Circular Change. Foto: GZS

Poleg tega se je leta 2010 zavezal, da bo od lokalnih kmetov odkupil vsaj za eno milijardo ameriških dolarjev izdelkov letno. Rezultat je, da se je trg lokalne hrane v ZDA iz štirih milijard dolarjev v letu 2002, povečal na več kot 11 milijard dolerjev v letu 2012, navaja Godina Koširjeva.

Dodaja, da pomembno vlogo pri spopadanju s prej naštetimi izzivi v agroživilstvu igra digitalizacija. »Digitalne rešitve omogočajo podporo za boljšo proizvodnjo, distribucijo in uporabo hrane. In nekaj tovrstnih, globalno atraktivnih podjetij imamo tudi v Sloveniji. Datalab je razvil digitalno rešitev Phanteon Farming za optimizacijo vseh procesov v kmetijstvu. Smart Futuristic pa je razvil aplikacijo za učinkovito alokacijo hrane pred pretečenim rokom uporabe.« Vedno pa se lahko učimo tudi od narave, kjer je vse v krogu in se nič ne izgubi.

»Smo na potovanju, ne na tekmovanju, kjer zmagovalci zahtevajo tudi poražence,« zaključuje poziv h krožnemu gospodarstvu Ladeja Godina Košir.

prof. dr. Aleš Kuhar, agrarni ekonomist

Udeleženci vrha so slišali še najnovejše ocene razmer v kmetijstvu in živilstvu ter pogledali trende poslovanja panoge v letu 2015, ki jih je pripravil prof. dr. Aleš Kuhar. Povedal je, da so cene kmetijskih proizvodov upadale do leta 2015, v zadnjem letu pa spet rastejo. »Vendar so na svetovni ravniše vedno 25 indeksnih točk nižje, kot so bile do 2011,« je pojasnil. Izpostavil je še, da so v Sloveniji cene v agroživilski verigi pod evropskim povprečjem, močno pod ostalimi državami, pa tudi nominalno so dobaviteljske cene padle.

Agregatni fizični obseg industrijske proizvodnje pa se je ponovno povečal. Pri tem je proizvodnja živil nekoliko pod povprečjem, prodaja pijač pa ponovno beleži obsežno krčenje (razlog je slaba letina zaradi slabega vremena). Število zaposlenih rahlo raste, sredstva so se znižala, prihodki od prodaje pa so opazno zrasli  – za 3,1-odstska letno (realna rast). Izvoz hrane se je realno povečal za 15 odstotkov. »To je lep rezultat, vprašanje pa je, kako je bilo to doseženo, saj ni sistematičnega usmerjanja v izvoz,« pravi prof. dr. Aleš Kuhar.

 

Letošnji 16. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij je tokrat potekal v znamenju domačih tem: Slovenska hrana – s koreninami v preteklosti s prihodnostjo v inovacijah, Izbrana kakovost in promocija pridelkov in izdelkov prvih sektorjev ter Umestitev kmetijstva in živilstva v Strategijo pametne specializacije, izpostavljajo organizatorji Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP) pri GZS.

»Vez z lokalnimi okolji je izjemno pomembna in je velika priložnost,« je v uvodu izpostavila Anka Miklavič Lipušček, predsednica ZKŽP.

Anka Miklavič Lipušček, predsednica ZKŽP, poudarja, da je pomembno skrajševanje verige vrednosti ter izpostavlja tudi lokalno hrano v kontekstu turizma. »Priložnost za povezovanje in za umeščanje domače, kakovostne hrane med “znamenitosti” Slovenije je gotovo lahko razlog za obisk in zadovoljstvo gostov. Znak kakovosti – uveljavljen za mlekarski in mesni sektor v jeseni 2016 – pa naj prispeva k večji prepoznavnosti hrane in umeščanju na prodajne police,« je premike nanizala Miklavič Lipuščkova.

mag. Dejan Židan, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

»Spodbudno je, da je v izvozu v tem sektorju zaznati rast – to pomeni, da zmagujejo kompetence. Prav tako je pomembno, da se povečuje dobiček, saj brez tega ni denarja za tehnološki razvoj in vlaganje v inovativne izdelke. Čestitke za doseženo. Panoga je zelo pomembna,« je na vrhu povedal mag. Dejan Židan, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Napovedal je, da bo nadaljnji razvoj kmetijstva šel v več smeri. »Prvo prestrukturiranje bo v smeri – lokalna ponudba, lokalna prodaja in širitev dopolnilne dejavnosti na kmetijah.« V Sloveniji je več kot 5.000 takšnih kmetij in te kmetije lahko krizo lažje preživijo (od tega jih je 1.000 turističnih kmetij). Druga pomembna smer so lastniško povezane verige kmetij. Takšno povezovanje prav tako pomeni korak naprej, saj znižujejo tveganje in omogoča sodelovanje pri dobičkih. Tretja smer je, vidi minister, da kmetije konkurirajo z učinkovitostjo, nizkimi stroški, ampak to je povezano z veliko tveganji, kar se kaže v segmentu mlekarskih kmetij. A dodaja, da naj bi se dolgoročno to tveganje zmanjšalo. »Četrti segment pa so kmetije, kjer je kmetovanje dodatna dejavnost ob siceršnji zaposlitvi lastnikov kmetije,« je dodal.

Architect and Entrepreneur Tomas Rau makes the case for the Declaration of Material Rights