Krožno gospodarstvo je priložnost za dolenjsko, posavsko in belokranjsko kmetijstvo

Novo mesto, 3. februar 2017 –  Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v okviru svojega tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu posvetil Dolenjski, Posavju in Beli krajini. Na pogovoru v Novem mestu so o izzivih in priložnostih krožnega gospodarstva iz različnih področij in vidikov govorili: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, Jože Leskovar, direktor sektorja komunale, Kostak, d. d.; Boris Grabrijan, direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa; Alojz Kastelic, Ekološka kmetija Kastelic: Predstavitev preusmeritve iz intenzivne govedorejske kmetije v ekološko sadjarsko kmetijo, Tone Hrovat, direktor Šolskega centra Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa je vodil Jože Simončič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je uvodoma povzel besede sadjarja Danija Gradišnika iz podobnega nedavnega tematskega pogovora v Velenju, ki je dejal, da kmetje že desetletja, stoletja delajo po zakonitostih krožnega gospodarstva, samo da tedaj niso vedeli, da se temu reče »krožno gospodarstvo«. »Trajnostni vidik kmetovanja je torej že v osnovi tudi nekakšen »genski zapis« delovanja kmetov tudi v Sloveniji,« je poudaril Bogovič, ki si želi, da bi tudi pri nas z novostmi tako v preskrbovalni verigi kot tudi v dostopu hrane potrošnikom te principe krožnega gospodarstva še okrepili. Bogovič je opozoril tudi na občutljiv odnos med področjema kmetijstva in varovanjem okolja, ki mora potekati v dialogu in soglasju, kot tudi področje ravnanja odpadkov, ki je prav tako eno izmed bistvenih v krožnem gospodarstvu, in o čemer so spregovorili tudi njegovi gosti na pogovoru.

 

»Leta 2050 bo treba na planetu Zemlja nahraniti 9,6 milijard ljudi. Že danes pa je kar 60 % eko-sistemov degradiranih in jih ne uporabljamo trajnostno,« je v svoji predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva opozorila Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). »Leta 2010 smo tudi prvič zabeležili počasnejšo rast pridelkov od rasti prebivalstva. Spremembe torej niso stvar izbire, temveč nuje, če želimo na tem planetu kot civilizacija preživeti,« je dejala in pojasnila, da krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, s čimer prispevajo k čim manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke.

 

V svoji predstavitvi pomena, vizije, ciljev in strategije dela je dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, poudaril: »Veriga preskrbe s hrano je v svojem bistvu le ena od oblik krožnega gospodarstva. Le uspešna kmetijska gospodarstva, uspešna živilska podjetja, uspešne zadruge bodo prek svojih zaposlenih ali lastnih zaposlitev spodbujale potrošnika, da bo kupoval v trgovskih centrih, zato je treba vztrajati na dobrih odnosih med partnerji v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Pritisk na nižanje cen ali poslabševanje odnosov med partnerji v verigi namreč nedvomno ustvarja nižjo kupno moč prebivalstva in s tem slabi trgovske sisteme. Kot varuh se zato trudim za trajnostno verigo preskrbe s hrano, za pozitivne odnose med partnerji, za močne posamezne deležnike, ki prispevajo h gospodarski rasti naše družbe in zagotavljajo trajnostno preskrbo s kakovostno in varno pridelano lokalno hrano.«

Direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič je povedala, da je najbolje, da si hrano pridelamo na svojem vrtu oz. njivi. »Priporočam, da si izberemo svojo kmetijo, ki jo dobro poznamo in kupujemo kar na mestu pridelave. Kadar to ni  možno, pa moramo kupovati z glavo. To pomeni, da dobro pogledamo deklaracijo, na kateri piše, kaj proizvod vsebuje, predvsem pa, od kod je. Slovenski proizvodi so, posebno tisti butično in lokalno izdelani, na tržnici dražji od tistih v velikih supermarketih, kar je logično. Žal v današnjem času vendarle prevladuje cena,« je še dejala Čadonič Špeličeva.

 

Šaleško-savinjsko kmetijstvo ima prihodnost v krožnem gospodarstvu

Velenje, 20. januar 2017 – Izzivi, s katerimi se sooča kmetijstvo v šaleško-savinjski regiji, in kako kmetijstvo še dodatno spodbuditi v smer krožnega gospodarstva, je bila rdeča nit drugega Evropskega pogovora, ki ga je na temo: »PRILOŽNOSTIH ŠALEŠKO-SAVINJSKEGA KMETIJSTVA V KROŽNEM GOSPODARSTVU« organiziral evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).

Na pogovoru so svoje poglede, izkušnje in dobre prakse predstavili: direktor podjetja Simbio in predsednik SLS mag. Marko Zidanšek, prokuristka podjetja Bokri Eva Štraser, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina Ivan Drev, sadjar in predsednik MO SLS Velenje Dani Gradišnik, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik in predsednik Obrtno – Podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh. Pogovor je vodila Mateja Maja Ažman.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, sedaj pa aktiven član Odbora Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja, je uvodoma predstavil osnovni pomen krožnega gospodarstva in njegove cilje, ter povzel ključne poudarke prezentacije Ladeje Godina Košir, iniciatorke in integratorke platforme Circular Change (Krožna sprememba), da je krožno gospodarstvo model povezovanja v kmetijstvu, ki kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, s čimer prispevajo k čim manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke.

Bogovič je predstavil tudi svojo vizijo za slovensko kmetijstvo v letošnjem letu, kjer vidi potrebo po krepitvi družbene sprejemljivosti kmetijstva, pri čemer morata okoljska in kmetijska stroka ter praksa voditi več dialoga v smeri doseganja skupnih trajnostnih in hkrati gospodarskih ciljev. Poudaril je pomen inovacij in tehnološkega razvoja tudi za kmetijsko panogo, saj verjame, da je v tehnološki modernizaciji prihodnost tudi za slovenske kmete, ki pa jih v letošnjem letu čaka nujen krak naprej na področju boljše organiziranosti kmetijskih izobraževalnih sistemov, svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in vseh v kmetijski panogi (zadruge, organizacije pridelovalcev…). Izpostavil je tudi nujnost vzpostavitve dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (kmet oz. pridelovalec – predelovalec – trgovina – potrošnik).

»V SLS kot dobri in odgovorni gospodarji podpiramo dobre prakse krožnega gospodarstva, saj si prizadevamo za oblikovanje razvojno usmerjenih politik, ukrepov in praks za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, da bi ublažili podnebne spremembe,« je uvodoma povedal predsednik SLS in direktor Simbia, družbe za ravnanje z odpadki, mag. Marko Zidanšek ter opozoril, da je treba več pozornosti nameniti prilagajanju in ne zgolj odpravljanju škode. Prepričan je tudi, da je posebno pozornost treba nameniti doseganju čim višje ravni kakovosti zraka, površinskih in podzemnih voda ter tal, kar zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine.

»Na Simbiu poskrbimo, da se skoraj 90 % nastalih odpadkov (88 %) snovno predela, le 12 % pa se jih še odloži. Iz mešanih komunalnih odpadkov se od decembra lani dalje s pomočjo nadgradnje/nove naprave izločijo še reciklabilni odpadki, del teh odpadkov pa tudi termično obdela v toplarni,  kjer pri tem nastajata toplotna in električna energija. S pomočjo sodobnih tehnologij želimo tako dati vsakemu odpadku možnost, da postane nova surovina in tako izkoristiti ves njegov potencial,« je primer dobre prakse v Simbiu opisal mag. Zidanšek ter dodal, da se na področju okoljskega ozaveščanja v podjetju vse bolj usmerjajo v najbolj zaželene načine ravnanja z odpadki skladno z EU lestvico, aktivno pa tudi sodelujejo v pobudi Skupaj za boljšo družbo komunalne zbornice. Slovenska komunalna podjetja si namreč prizadevajo spodbujati trajnostno gospodarstvo, odgovorno potrošnjo in ohranjanje naravnih virov, kar so tudi cilji krožnega gospodarstva.

»Sadjarji v zadnjem času ogromna sredstva vlagamo v prilagajanje podnebnim spremembam. Ker ocenjujem, da prehod v krožno gospodarjenje pomeni dražjo pridelavo, bo za približevanje temu cilju potrebno zavedanje slehernega posameznika,« pa je povedal sadjar in predsednik MO SLS Velenje Dani Gradišnik. EU zakonodaja mora po njegovem prepričanju kmetu pomagati ustvarjati konkurenčnejše okolje za pridelavo hrane, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS pa pripraviti jasno strategijo razvoja kmetijstva za naslednjih 20 let ter jo odločno podpreti s kakovostno javno svetovalno službo, ki se ne bo dušila z birokracijo. »V končni fazi pa je potrošnik tisti, ki lahko prek svojih nakupovalnih navad prisili proizvajalce v uporabo bolj trajnostnih tehnologij. Ko bo potrošnik ponotranjil krožno gospodarjenje, bo imel na razpolago dovolj visokokakovostne slovenske hrane iz slovenskega podeželja, ki bo trajnostno upravljalo z zemljišči, vodami, odpadki in energijo,« je še poudaril Gradišnik.

Povzetek konference: Krožno gospodarstvo in globalni izzivi za gradbeno panogo

Prva konferenca Evropske zveze za krožno gradbeništvo

Prva konferenca Evropske zveze za krožno gradbeništvo z naslovom Krožno gospodarstvo – globalni izziv za gradbeno industrijo se je 12.1.2017 odvijala v Ljubljani.

Konferenco je v okviru evropskega projekta ECCA – European Circular Construction Alliance  organiziral Slovenski gradbeni grozd – GIZ, kot koordinator projekta, ki ima za cilj vzpostaviti evropsko strateško partnerstvo grozdov za internacionalizacijo (na področju krožnega gospodarstva v gradbenem sektorju). ECCA je namenjena podpori evropskim grozdom in inovacijskim združenjem ter njihovim članom, predvsem majhnim in srednjim podjetjem, na poti k internacionalizaciji.

Konference so se udeležili predstavniki grozdov, podjetij, raziskovalnih inštitutov in javnega sektorja iz Slovenije, Španije, Belgije, Velike Britanije, Poljske, Portugalske in Mehike. Govorniki in udeleženci so bili enotnega mnenja, da je prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo velik in hkrati globalni izziv za gradbeni sektor. Je pa tudi velika razvojna in poslovna priložnost.

Na konferenci so udeleženci osvetlili številne dobre prakse, ki tudi vključujejo načela krožnega gospodarstva. Te prakse so digitalizacija v gradbenem sektorju, ponovna uporaba predelanih gradbenih odpadkov, energetska učinkovitost in uporaba obnovljivih virov energije, uporaba naravnih in recikliranih materialov.

Tovrstne rešitve, tehnologije, proizvodi in storitve so tudi priložnosti za mednarodno razvojno sodelovanje in internacionalizacijo malih in srednjih podjetij.

Na konferenci so bile predstavljene že tudi prve iniciative za pripravo skupnih, evropskih in naprednih  rešitev s področja krožnega gradbeništva, ki povezujejo komplementarna znanja in tehnologije različnih partnerjev Evropske zveze za krožno gradbeništvo.

Več o Evropski zvezi za krožno gradbeništvo na spletni strani http://circularconstruction.eu/

Projekt podpira Evropska komisija v okviru Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME).

 

Vabilo k sodelovanju

Slovenski gradbeni grozd (www.sgg.si ) v okviru projekta ECCA vabi k sodelovanju slovenska podjetja, ki imajo rešitve, ki že upoštevajo načela krožne ekonomije in jih zanima internacionalizacija.  Vabimo tudi podjetja, ki načrtujejo ali pa razvojno že delujejo v smeri krožnega gospodarstva, so vključena v vrednostno verigo graditve ali pa se na njo lahko povežejo.

And Circular Economy Winners at The Circulars 2017 in Davos are…

Davos, January 17, 2017 – The World Economic Forum’s Community of Young Global Leaders, in collaboration with Accenture Strategy (NYSE: ACN), has awarded the Circulars at the Annual Meeting of the World Economic Forum in Davos-Klosters. The awards recognize individuals and organizations that have made notable contributions to the circular economy.

The third annual Circulars awards ceremony showcased advances from the private sector, public sector and civil society that drive innovation and growth while reducing dependence on scarce natural resources.  The seven Circulars were awarded as follows:

The Fortune Award for Circular Economy LeadershipWilliam McDonough, Chief Executive of McDonough Innovation, a globally recognized leader in sustainable development.  He advises leaders worldwide through McDonough Innovation and with MBDC and introduced the concepts of biological and technical cycles to the circular economy field.

The Accenture Strategy Award for Circular Economy Multinational (Joint Award):  NIKE, Inc., for leading work on material efficiency and waste reduction and aiming to double their business with half the impact through adopting circular economy principles. Patagonia, for a long track record of sustainable innovation in the industry and embedding the principles of the circular economy into their business strategy through the likes of their ‘Worn Wear’ initiatives.

The Young Global Leaders Award for Circular Economy SME: MBA Polymers, Inc., for up-cycling complex plastic waste streams to the same quality, and at the same price, as virgin plastic with the potential for scale and impact in plastics globally.

The AB InBev Award for Circular Economy Governments, Cities and Regions: Scottish Government, for leading a coalition across business and government to drive the circular economy in Scotland with clear impact demonstrated and ambitious targets for the future.

 The CNBC Award for Circular Economy Investor: SJF Ventures, for investing in circular economy businesses across their target sectors that simultaneously scale social and environmental impact whilst delivering sound financials.

The Ecolab Award for Circular Economy Digital Disruptor:  Rubicon Global, for providing a sustainable waste and recycling solution that utilizes cloud-based technology and big data to connect customers with haulers.

“The Circulars demonstrate that the days of the ‘take, make, waste’ business models are over. The path to innovation, growth and competitiveness starts by creatively reducing the strain on scarce natural resources,” said Peter Lacy, managing director, Accenture Strategy.

“Digital technology is increasingly critical to the success of the circular economy, and these awards also showcase technology innovation.”

The Circulars attracted 237 entries from 37 countries. The judging panel was drawn from the Young Global Leader community of the World Economic Forum and leading experts across business and civil society.  In addition to Accenture Strategy, The Circulars are sponsored by AB InBev, Dell and Ecolab. This year’s media partners are CNBC and Fortune Magazine.

“The circular economy is now established as one of the major ways organizations, cities and economies pursue sustainable growth. The rapid progress in advance sciences, industrial design and digital innovation has been matched by a swift application of circular models at a large scale.” said Dominic Waughray Head of Pubic Private Partnership at the World Economic Forum.

“The Circulars remain an important initiative of the World Economic Forum’s Young Global Leaders to recognize and celebrate such cutting edge innovation and impact.”

From Slovenia Ladeja Godina Košir, initiator and Executive Director of Circular Change was present at the Circulars Awards ceremony.

“It was true pleasure talking to Dame Ellen MacArthur, Ellen MacArthur Foundation and Ida Auken, Member of Parliament of Denmark – The Young Global Leaders Circular Economy Taskforce, a World Economic Forum Young Global Leaders (YGL) initiative in Davos, at The Circulars Awards. Clear vision, amazing experiences, concrete actions on place for making this world more circular. Proud to be engaged in this movement with Circular Change,” Ladeja Godina Košir said after the event.

 

 

 

Davos just before The Circulars 2017 Awards started tonight

Directly from Davos just before The Circulars 2017 awards started at 8 pm tonight with Circular Change and Ladeja Godina Košir attending gala ceremony. The Circulars Awards winners will to be announced soon. Circular Change is taking an active role as a supporter. Proud to have 11 Slovene entries among 237 entries from all around the globe.

 

Nocoj bodo v Davosu podelili prestižne nagrade The Circulars 2017 za krožno gospodarsto

Frans Timmermans Na povabilo organizatorjev v Davosu prvič tudi Circular Change (podpornik nagrad The Circulars) in mag. Ladeja Godina Košir.

Ljubljana/Davos, 16. januar 2017. Nocoj se s pozdravnim govorom generalnega direktorja Svetovnega gospodarskega foruma Klausa Schwaba ob 18.15 uri (prenos bo na voljo na povezavi tukaj) začenja tridnevni vrh Svetovnega gospodarskega foruma (World Economic Forum) v švicarskem Davosu. Večer se bo nadaljeval z razglasitvijo zmagovalcev za globalno nagrado The Circulars 2017 v sedmih kategorijah. Iz Slovenije se je v tekmovanje vključilo 11 podjetij.

Slovesne razglasitve zmagovalcev se na povabilo organizatorjev in ob podpori slovenskega premierja dr. Mira Cerarja udeležuje prvič tudi platforma Circular Change in sicer njena idejna ustanoviteljica in izvršna direktorica mag. Ladeja Godina Košir.

Globalno tekmovanje za najboljše prakse in projekte s področja krožnega gospodova The Circulars organizirata Svetovni gospodarski forum (World Economic Forum ) in Forum mladih globalnih voditeljev (Forum of Young Global Leaders ) in letos poteka že tretjič. Cilj projekta je širjenje in prepoznavanje najboljših praks krožnega gospodarstva v svetovnem merilu. Zmagovalci bodo znani danes okoli 20. ure. Finalisti po posameznih kategorijah so dostopni tukaj.

Slovenija se je v tekmovanje tokrat vključila prvič in sicer na povabilo organizatorjev nagrad, ki so k sodelovanju povabili platformo Circular Change kot podpornika The Circulars 2017.  

»Ponosni smo, da so se za prestižne nagrade letos prvič potegovala tudi slovenska podjetja. Po številu prijav smo četrta najbolje zastopana država. Po odzivih, ki jih prejemam, postajamo mednarodno prepoznavna država na področju krožnega gospodarstva. Zahvala velja v prvi vrsti podjetjem, ki so se odločila sodelovati, čeprav so imela le mesec dni časa za oddajo prijave svojih krožnih praks. Odločilna je tudi podpora predsednika vlade, dr. Mira Cerarja, ki je krožno gospodarstvo izpostavil kot ključno smer razvoja Slovenije in podprl nastanek Partnerstva za zeleno gospodarstvo. Tega zavzeto vodi državni sekretar v njegovem kabinetu, Tadej Slapnik. Po iniciativah za sodelovanje, ki prihajajo iz tujine, sem prepričana, da Slovenijo lahko pozicioniramo kot »Zeleno referenčno državo v digitalni Evorpi«, je pred današnjim odhodom v Davos poudarila Ladeja Godina Košir, izvršna direktorica platforme Circular Change, ki tja potuje tudi v imenu Slovenije in s podporo dr. Cerarja.

Letošnji finalisti tekmovanja The Circular 2017 po posameznih kategorijah so dostopni na tej povezavi. Iz Slovenije se v izbor The Circulars 2017 prijavili: v kategoriji People’s Choice Entrepreneur Donar in Kaaita; v kategoriji multinacionalk: Knauf Insulation in Aquafil (prijava je bila oddana s strani matičnega podjetja v Italiji), v kategoriji Government, Cities & Regions: EKO INICIATIVA (v konzorciju: VALTEX, Lucart, DROE Unirec, Mestna občina Novo mesto), v kategoriji malih in srednje velikih podjetij pa: socialno podjetje Center ponovne uporabe, Petrol Energetika (v konzorciju: SIJ, Metal Ravne, Inštitut Jožef Stefan in lokalna skupnost Ravne na Koroškem), Iskraemeco, Skaza, Smart Plastic in Avant Car.

Za nagrado voditelj na področju krožnega gospodarstva je platforma Circular Change predlagala Mojco Markizeti, ki v podjetju Iskraemeco vodi razvoj pravičnega pametnega števca za elektriko. Markizetijeva je tudi pomemben motor pri razvoju t. i. Transparency toola, posebnega orodja, ki bo v prihodnosti industriji omogočal popolno preglednost in sledljivost izdelkom: iz katerih surovin in materialov je, kje so bile surovine ali materiali pridobljeni in v kakšnih delovnih pogojih.

Slovenska podjetja se med finaliste sicer tokrat še niso uvrstila. Je pa VALTEX za projekt »Material flow cycle of BC – Novo Mesto« (Komunalni snovni krog Novega mesta) med številnimi prijavami podjetij, institucij, mest in regiji z vsega sveta prejel prav posebno pohvalo za sodelovanje – HIGHLY COMMENDED – v kategoriji najboljši vladni, mestni oz. regionalni projekt krožnega gospodarstva.

»Slovenija bi bila lahko v svetu prepoznavna ne le po bratih Prevc, ampak tudi po projektih na področju krožnega gospodarstva,« je prepričan Niko Kumar, direktor podjetja VALTEX in avtor krožnega projekta Komunalni snovni krog Novo mesto.

Letos kar 11 odstotkov več prijav

V prvih dveh letih je v izboru za globalne nagrade The Circulars sodelovalo preko 400 podjetij iz 36 držav. Koliko podjetij, organizacij in vladnih projektov sodeluje letos, organizatorji še niso razkrili, so pa potrdili, da so prejeli 11 odstotkov več prijav kot leto pred tem.

Leta 2015 nagrajen dr. Janez Potočnik

V 27 članski komisiji ekspertov, ki so ocenjevali prispele prijave, je tudi dr. Janez Potočnik, mednarodni ekspert za krožno gospodarstvo, nekdanji evropski komisar za okolje in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change.  Sicer pa je prav dr. Potočnik leta 2015 kot prvi prejel prestižno nagrado The Circulars 2015 za voditelja na področju krožnega gospodarstva – in sicer za svoje prebojno delo na področju krožnega gospodarstva, saj je kot evropski komisar za okolje predlagal prvi paket za prehod v krožno gospodarstvo na ravni EU.

V letošnjem letu je med kandidati za to nagrado Guido Braam, uspešen nizozemski podjetnik, pionir krožnega gospodarstva na Nizozemskem in tudi član posvetovalnega odbora platforme Circular Change.

Franc Bogovič: Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva so tudi v krožnem gospodarstvu

Murska Sobota, 6. januar 2017 –  Družbena sprejemljivost kmetijstva, tehnološki napredek in boljši prenos znanja ter oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020 so po mnenju evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) trije ključni izzivi kmetijstva v Sloveniji. Skupaj s krožnim gospodarstvom, ki se širi tudi v kmetijstvo, je o njih spregovoril na svojem prvem letošnjem evropskem pogovoru, ki je bil danes v Murski Soboti.

Gosti pogovora  z naslovom: »Priložnosti prleško – prekmurskega kmetijstva v krožnem gospodarstvu« so bili tokrat še: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), France Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, Alojz Štuhec ml., kmet s poljedelske kmetije v Bolehnečicih v Občini Sveti Jurij ob Ščavnici, Rok Šiftar, inovativni mladi kmet Pomurja v 2016 iz ekološke kmetije v Polani v Občini Murska Sobota, Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter Slavko Petovar, župan Občine Veržej in specialist za razvoj podeželja KGZS Zavod Murska Sobota, ki je bil tokrat v vlogi moderatorja.

Krožne priložnosti v kmetijstvu so

»Vire uporabljajmo tako, da jih v ciklu proizvodnje in potrošnje zadržimo čim dlje. To je osnovno vodilo krožnega gospodarstva. V kmetijstvu imamo na strani produkcije na primer priložnosti za optimizacijo pri upravljanju z zemljo in pri učinkovitejšem, bolj sistematičnem povezovanju kmetijstva in živinoreje. Na strani potrošnje pa so velike priložnosti pri zmanjševanju količin odpadne hrane, spreminjanju prehranskih navad kot tudi pri sami embalaži, ki naj bi je bilo čim manj, « je v svoji uvodni predstavitvi povedala Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba)

Izpostavila je, da podatek, da potrošniki v razvitih državah letno zavržemo toliko hrane (222 milijonov ton) kot je Podsaharska Afrika proizvede (230 milijonov ton), sam po sebi govori o neracionalnosti obstoječih vzorcev proizvodnje in potrošnje. »Informiranje o priložnostih, ki jih krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model prinaša na ekonomski, družbeni in okoljski ravni ter spodbujanje prehoda v trajnostno naravnano družbo, je eno osnovnih poslanstev platforme Circular Change,« je menila Ladeja Godina Košir.

Franc Bogovič, nekdanji kmetijsko-okoljski minister, danes pa kot poslanec v Evropskem parlamentu aktiven v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, je poudaril, da je družbena sprejemljivost kmetijstva pomemben vidik. »Kmetijstvo se sooča z vedno večjimi okoljevarstvenimi zahtevami, za nekatere je  uporaba pesticidov in celo mineralnih gnojil nesprejemljiva. Klasično, ekološko in biodinamično kmetijstvo lahko sobivajo na slovenskih poljih in travnikih,« meni. In dodaja, da je pri tem ključna komunikacija s potrošniki, da ti bolj spoznajo dobre kmetijske prakse, ki so večjemu številu ljudi premalo poznane.

Roboti, droni in traktorji na daljinsko vodenje

Spregovoril je tudi o tehnološkem napredku in boljšem prenosu znanja. Spomnil je, da je tudi kmetijstvo deležno velikega tehnološkega razvoja (roboti za molžo, daljinsko vodeni traktorji, droni v poljedeljstvu, tehnika za spremljanje bolezni in škodljivcev, mobilne aplikacije v trgovanju..) »Slovenija mora izboljšati prenos znanja na področju kmetijstva – tako z vidika izobraževalnih sistemov, kot boljše organiziranosti svetovalne službe, zavodov ter samih kmetov in deležnikov v kmetijski panogi,« je izpostavil Bogovič.

Kot tretji ključni izziv pa je navedel oblikovanje nove skupne kmetijske politike (SKP) v EU za obdobje po letu 2020. »Nova SKP mora poiskati rešitve za aktualne težave evropskega kmetijstva, kot so: upravljanje s  tveganji v kmetijstvu, ki so posledica naravnih katastrof (suše, poplave, toča,  pozebe) ali posledica velikega nihanja cen kmetijskih pridelkov. Pomembno je tudi vzpostavljanje dolgoročnih in pravičnih odnosov v prehranski verigi (od kmeta, predelovalca, trgovine do potrošnika) in boljša organiziranost kmetov (učinkovite zadruge, organizacije pridelovalcev),« poudarja Bogovič.

Število mladih kmetov se povečuje

Franc Režonja, direktor KGZS Zavoda Murska Sobota, je predstavil stanje kmetijstva v Pomurju ter opozoril, da se v Pomurju število hektarjev obdelovalnih površin zmanjšuje. »Prav tako se zmanjšuje število kmetijskih gospodarstev, in še posebej malih kmetijskih gospodarstev, kar je zaskrbljujoče. Res pa je, da se povečuje število hektarjev obdelovalnih površin na kmetijo, število mladih kmetov – prevzemnikov in število hektarjev pokritih površin,« je bil vseeno tudi optimističen Režonja.

 

 

“Želimo slišati vaše predloge za prehod v krožno”

Na regijski konferenci, ki je potekala pod naslovom Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju, se je v Kulturnem centru Ravne na Koroškem danes zbralo več kot 60 udeležencev iz gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo je v uvodu med drugim izpostavil, da v okviru Partnerstva zelo intenzivno pripravljajo akcijski načrt za leto 2017/2018, ki bo nadgradnja obstoječega. »In v tem procesu si želimo dvosmerne komunikacije. Regijski posvet, kot je današnji in sta bila dva že pred tem, je izrazito usmerjen v to, da želimo slišati vaše predloge, vaše aktivnosti tako gospodarstva kot lokalne skupnosti, da tiste ukrepe, ki jih ministrstva že pripravljajo in jih je možno še nadgraditi, nadgradimo tako, da bodo kar se da učinkovito podprli aktivnosti, ki se že dogajajo.«

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo. Foto: Andreja Basle

Poudaril je še, da se vse aktivnosti na področju zelenega in krožnega gospodarstva dogajajo na ravni lokalnih skupnosti.

»Tu ni nekih abstraktnih projektov, ampak se vsi zgodijo ali na ravno občine ali pa regije in nato širijo. Prav zato je tu sodelovanje bodisi z matično občino, močnimi raziskovalnimi inštitucijami in podjetji ključnega pomena,« je še dodal Slapnik.

Projekt izkoriščanja odpadne toplote

»Povezovanje lokalne skupnosti, gospodarstva, politike in izobraževalnih inštitucij je pri nas na Koroškem rodilo prve sadove,« je v nadaljevanju povedala Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike in predsednica upravnega odbora GZS, OZ Koroška.

Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike in predsednica upravnega odbora GZS, OZ Koroška. Foto: Andreja Basle

 

Med številnimi industrijskimi conami je izpostavila gospodarsko območje Ravne, kjer je doma jeklarska industrija. Dodala je, da je prav jeklarska industrija v preteklem obdobju veliko investirala, kar je pogoj za odpiranje novih delovnih mest.  In poudarila, da je »župan Raven na Koroškem eden izmed ključnih akterjev za snovanje modelov krožnega gospodarstva, saj brez vključenosti lokalne skupnosti kot kreatorja javno-zasebnega partnerstva novega poslovnega modela ne bi bilo.«

Petrol Energetiki je namreč skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem.

Kertova je prepričana, da ima projekt izjemno velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv.

Projekt so podrobno predstavili: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne SIJ.

Foto: Andreja Basle

Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo iz Skupine SIJ. Foto: Andreja Basle

»Ko smo šli v projekt, smo družbi dali izziv, poiščite še nekaj več, ne le osnoven proces. V okviru tega smo organizirali tudi obisk dveh jeklarn v Gradcu. Tam je percepcija prebivalcev mesta takšna, da jih 70 odstotkov sploh ne ve, da je objekt jeklarna. Menijo, da je to toplarna, saj gre za zelo lepo urejen objekt iz katerega ni nobenih emisij,« je izziv in proces sodelovanja s Petrolom Energetiko opisal Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo iz Skupine SIJ. In dodal, da je iz tega sodelovanja nastala uspešna zgodba. »Mora biti pa že v samih temeljih sodelovanje zastavljeno tako, da se ve, kakšna je razdelitev vložkov in prihrankov ter kaj je čigav interes,« je poudaril.

Koroška je žal regija, ki zgublja število prebivalcev

Dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem. Foto: Andreja Basle

»Občine se zavedamo, da obstajamo predvsem zaradi pogojev gospodarskega razvoja, kajti ljudje, če v nekem okolju nimajo dela, se preprosto izselijo v tisto okolje, kjer imajo delo. Koroška je žal regija, ki zgublja število prebivalcev, v zadnjih 10, 15 letih smo izgubili kar nekaj tisoč prebivalcev. In gospodarstvo, ki se povezuje, je lahko tisti garant, da ne bomo doživeli negativne spirale. Ena rešitev, ki jo vidimo, je tretja razvojna os. In tudi ta regijska konferenca je dober primer odgovornega ravnanja gospodarske družbe, v tem primeru Petrola Energetike, ki vidi čez svoje poslovne cilje, ki jih tudi mora izpolnjevati, zato skupaj z njimi delamo konkretne korake,« je v nagovoru povedal dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem.

Iz odpada Mariborčanov bodo pridobivali surovine

V drugem delu so udeleženci prisluhnili še enemu primeru dobre prakse. Kako so vzpostavili učinkovita krožna partnerstva so povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt so predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Konferenca se je zaključil z okroglo mizi z naslovom: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na njej so svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana Mestne občine Maribor.

Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti

Jutri, 14. decembra 21016, bo v Kulturnem centru Ravne na Koroškem potekala regionalna konferenca: Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju.

Namen konference je vzpostavitev dialoga med vlado, ključnimi akterji lokalne skupnosti in podjetji ter na podlagi primerov dobrih praks identificirati mehanizme za spodbujanje in vzpostavljanje učinkovitih in krožnih javno-zasebnih partnerstev.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade. Foto: Andreja Basle

Pričela se bo ob 9.30 uri in zgodaj popoldne zaključila z okroglo mizo: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na okrogli mizi bodo svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, ki bo tudi uvodni govornik, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetika, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, Ivan Plevnik, direktor Koroškega centra za ravnanje z odpadki in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor.

Konferenca je nadaljevanje meseca krožnega gospodarstva, ki je potekal v novembru. Zasnovana je v sodelovanju platforme Circular Change in Petrola Energetike ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade.

Zelo pomembno je financiranje tovrstnih projektov, zato bodo predstavniki vlade tokrat govorili predvsem o tem, kateri ukrepi in finančni viri bodo podjetjem in lokalnim skupnost na področju javno zasebnih partnerstev in krožnega gospodarstva na voljo v letu 2017 in naprej.

Matjaž Franc Zupančič – Tičo, državni sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) bo spregovoril o Finančnih virih za krožne projekte v EU. Ladeja Godina Košir, izvršna direktorica Circular Change bo predstavila Povzetek aktivnosti na ravni vlade RS in na ravni gospodarstva ter tudi moderirala konferenco, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica, pa bo govorila o pomenu SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

V središču regionalne konference bodo dobre poslovne prakse. Kako vzpostaviti učinkovita krožna partnerstva bodo povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt bodo predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Metal Ravne (del skupine SIJ).

V Petrolu Energetiki prav tako verjamemo v sodelovanje in razvoj v okviru javno zasebnih partnerstev. Podjetje je skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem. Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv. Predstavili ga bodo: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Andrej Gradišnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne.

Celoten program je na voljo na tej povezavi.

Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju

Vabimo vas na regionalno konferenco: Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju, ki bo potekala v sredo, 14. decembra 2016, v Kulturnem centru Ravne na Koroškem (Gledališka pot 1, 2390 Ravne na Koroškem), s pričetkom ob 9.30 uri.

Konferenca predstavlja nadaljevanje meseca krožnega gospodarstva, ki je potekal v novembru. Zasnovana je v sodelovanju platforme Circular Change in Petrol Energetike ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, ob sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Namen konference je vzpostavitev dialoga med vlado, ključnimi akterji lokalne skupnosti in podjetji ter na podlagi primerov dobrih praks identificirati mehanizme za spodbujanje in vzpostavljanje učinkovitih in krožnih javno-zasebnih partnerstev.

Javno-zasebna partnerstva za Ravne na Koroškem in celotno regijo lahko pomenijo učinkovit ekonomsko, okoljsko in družbeno utemeljen prehod v model krožnega gospodarstva. S tem se krepita vidnost in konkurenčnost regije.

V središču regionalne konference bodo dobre poslovne prakse. Kako vzpostaviti učinkovita krožna partnerstva bodo povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic.

V Petrolu Energetiki prav tako verjamemo v sodelovanje in razvoj v okviru javno zasebnih partnerstev. Podjetje je skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravene na Koroškem. Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv.

Seveda pa je pomemben element financiranje tovrstnih projektov. Kako najti in pridobiti ustrezne vire? Predstavniki vlade bodo tokrat govorili predvsem o tem, kateri ukrepi in finančni viri bodo podjetjem in lokalnim skupnost na področju javno zasebnih partnerstev in krožnega gospodarstva na voljo v letu 2017 in naprej.

Več o programu si lahko ogledate tukaj.

Pridružite se nam pri snovanju in povezovanju v krožna javno-zasebna partnerstva in bodite v letu 2017 tudi vi soustvarjalci krožnega sodelovanja.  

Udeležba na konferenci je brezplačna. Zaradi omejenega števila mest je obvezna predhodna prijava preko obrazca, ki je dostopen tukaj ali po elektronski  pošti: join@circularchange.com, najkasneje do torka, 13. decembra 2016.