European Commission hosts Circular Economy Stakeholder Conference

The Commission and the European Economic and Social Committee organised a Circular Economy Stakeholder Conference in Brussels on 9-10 March 2017. One year after the adoption of the Circular Economy Package, the Commission presented to businesses, civil society, stakeholders and local authorities the progress made so far and debated on future opportunities. The Commission was represented by First Vice-President Timmermans, who opened the conference, Vice-President Katainen, who looked at the financial opportunities of the circular economy and Commissioner Vella, who looked at what had been implemented one year on. The Commission has delivered more than half of the measures presented in its Action Plan and is counting on the support of the citizens, stakeholders, the European Parliament and the Council to take this further towards a sustainable and profitable economy. The conference culminated with the launch of the process of establishing the European Circular Economy Stakeholder Platform.

One of the speakers was also Ladeja Godina Košir, executive director and initiator of Circular Change.

The Webstream of the entire conference can be viewed here. Ladeja’s speech starts at around 1 hour and 40 minutes.

The programme and other webstreams can bi viewed here.

Another interesting article about how European Circular Economy Platform will deal with waste in the future can be found here. (in German)

Krožno gospodarstvo kot ključ

Potencial gradbene panoge v Evropi do leta 2025 je ocenjen na 115 milijard evrov

 

»Prehod v krožno gospodarstvo zahteva sistemsko transformacijo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nobena vlada, organizacija ali podjetje te spremembe ne more izpeljati samostojno. Deležniki javnega in zasebnega sektorja morajo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju skupne ‚krožne‘ vizije, ki bo preobrazila pridelovalne, proizvodne in potrošniške sisteme v procesu skupnega in trajnega eksperimentiranja, učenja in prilagajanja.« To je zapisano v dokumentu,  ki je bil januarja letos sprejet na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu.

Nadaljuj branje:
Krožno gospodarstvo je ključ

FOKUS: Uvod v krožno gospodarstvo

 

 

 

Neue Müll-Plattform für Europa

Die EU will regeln, wie möglichst viel Abfall in Recycling-Anlagen landen kann statt auf Deponien und in der Verbrennung. Dazu haben die EU-Kommission und Interessenvertreter in Brüssel ein neues Gremium zum Austausch gegründet. Umweltschützer kritisieren, dass dabei Unternehmen zu viel Gewicht bekommen.

Aus Brüssel Susanne Schwarz

Von der Linie zum Kreis: In Brüssel geht es in den kommenden Wochen und Monaten darum, wie man es schaffen kann, dass weniger Produkte ihr Ende auf klima- und umweltschädlichen Deponien und in Verbrennungsöfen finden. Das Gegenmodell trägt den Namen Kreislaufwirtschaft: Rohstoffe sollen durch Recycling wieder in Umlauf kommen, sodass die Ressourcen geschont werden.

 

Weniger als die Hälfte des Plastikmülls wird recycelt

Weniger als die Hälfte des Plastikmülls wird recycelt – der Rest wird verbrannt oder verschmutzt Meere und Landschaft. (Foto: Schulze von Glaßer)

In der kommenden Woche will das EU-Parlament seine Position zum passenden Richtlinien-Paket der EU-Kommission festlegen. Am heutigen Freitag haben sich dazu Unternehmen, Politiker und Thinktanks aus allen EU-Staaten zu einer Konferenz über Kreislaufwirtschaft in Brüssel getroffen. Künftig wollen sie einmal pro Jahr im Rahmen dieser neuen “Circular Economy Stakeholder Platform” diskutieren. Angeregt hatte das der Europäische Wirtschafts- und Sozialausschuss (EWSA), ein beratendes EU-Gremium aus gesellschaftlichen Interessenvertretern. Partner ist dabei die Europäische Kommission.

Klar ist: Nur reden wollen die Teilnehmer nicht. Sie wollen mitbestimmen, wie die EU die Abfallbehandlung künftig regelt. “Wir arbeiten hier mit der EU-Kommission zusammen”, betonte Cillian Lohan, der den Gesetzgebungsprozess zur Kreislaufwirtschaft für den EWSA verfolgt. “Das steigert unsere Chance, nicht nur folgenlos zu fachsimpeln.” Das scheint auch im Interesse der EU-Kommission zu liegen, die in der Union dafür zuständig ist, Richtlinien und Verordnungen vorzuschlagen, und anschließend die Verhandlungen zwischen EU-Parlament und Ministerrat begleitet. “Die Plattform ist ein Ort für bestehendes Wissen, für Kommunikation zwischen Interessengruppen und Politik und für Debatten”, sagte Daniel Calleja, Generaldirektor der Kommission für Umwelt.

Was passiert, wenn der Müll wieder entladen wird

Was passiert, wenn der Müll wieder entladen wird – damit will sich die EU stärker befassen. (Foto: Alba Group)

Die Slowenin Ladeja Godina Košir von der Denkfabrik Circular Change will auch, dass Unternehmen durch die Plattform voneinander lernen. “Manche Firmen wissen gar nicht, wo sie mit der Kreislaufwirtschaft anfangen sollen”, sagte Košir. Das Thema ist schließlich komplex: Erstens ist Recycling in vielen Fällen bisher mit Qualitätsverlusten verbunden und lohnt sich oft genug finanziell kaum. Zweitens geht es nicht nur um Abfall, sondern auch um die Herstellung und Nutzung von Produkten. Wenn elektronische Geräte beispielsweise gleich so gebaut werden, dass sie einfach und günstig zu reparieren sind, stellt sich die Frage nach Entsorgung oder Recycling lange nicht so scharf.

Wirtschaftslastiges Gremium

“Unsere Plattform kann Beispiele sammeln, bei denen das schon funktioniert, und Firmen können sich daran orientieren”, so Košir. Wie die Zusammenarbeit von Plattform und Politik künftig aussehen soll, beschäftigte viele Konferenzteilnehmer. “Wir müssen aufpassen, dass solche Best-Practice-Beispiele nicht sofort in neuen Regulierungen münden”, warf ein Unternehmer in der Abschlussdebatte ein und erhielt viel zustimmendes Nicken.

Recht allein mit seiner Meinung stand hingegen der gelernte Käser und langjährige Gewerkschafter Peter Schmidt da, der seit zwei Jahren für den EWSA arbeitet. “Die heutige Wettbewerbslogik bringt Unternehmen dazu, nach den geringsten Kosten zu streben – oft zu Lasten der Nachhaltigkeit”, sagte er. “Das ändert sich nicht ohne neue Regulierungen.”

 

Einig waren sich so gut wie alle, dass die Kreislaufwirtschaft für die Wirtschaft eine Chance ist, die Produktion effizienter zu gestalten – unabhängig von der ursprünglich ökologischen Idee, die Natur und die Ressourcen zu schonen und das Klima zu schützen. Leida Rijnhout vom Umwelt-Dachverband Friends of the Earth Europe befürchtet, dass genau diese Idee in den Hintergrund rücken könnte und die Anliegen von Klima- und Umweltschützern zu kurz kommen. “Die Interessen, die auf der Plattform vertreten werden, sind nicht sehr ausgewogen”, sagte Rijnhout. “Sie ist sehr wirtschaftslastig, während Nichtregierungsorganisationen und Gewerkschaften kaum beteiligt sind.”

Ljubljana: vzor krožnega gospodarstva v EU

Na Deležniški konferenci o krožnem gospodarstvu v Bruslju, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bilo precej govora tudi o slovenskih mestih. Predstavljeni smo bili kot vzor za mnoge druge prestolnice.

Konferenco, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spremljal optimizem glede krožnega gospodarstva, saj je večina evropskih in tudi nekaj svetovnih prestolnic dodobra zagrizlo v te aktivnosti. Timmermans je poudaril, da je pomembno, da pri tem sodelujejo vse države sveta, od Kitajske do Kalifornije, saj se problem razteza na globalni ravni. Za še bolj uspešno krožno tranzicijo potrebujemo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter drzne podjetniške pobude, ki imajo podporo civilne družbe, prav tako osveščene množice ljudi, ki omogoča učinkovito družbeno akcijo.

Razlika med trajnostnim razvojem in krožnim gospodarstvom

Na konferenci so izpostavili, da krožno gospodarstvo ni le nova floskula, temveč povsem prenovljena koncept in politika. Med konceptoma trajnostno (sustainability) in krožno gospodarstvo obstajajo namreč velike razlike. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta prinaša nove poslovne modele, ki zagotavljajo celostne in dolgoročne rešitve za vse.

 

Ljubljana kot primer odlične prakse

Ljubljana je zelena prestolnica

Ljubljana je zelena prestolnica

Pomembno govorniško vlogo na konferenci je prevzela voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

Podobne skupne rešitve bomo v EU skušali iskati s pomočjo vseevropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo uresničevala široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh. “Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mest Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnih načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference, Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

 

Drugi dan deležniške konference o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

 

Drugi dan Deležniške konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bil v celoti namenjen zasnovi vseevropske platforme za krožno gospodarstvo. Ta bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo skušala uresničiti široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh.

 

Prek 400 udeležencev drugega dne srečanja: predstavnikov različnih panožnih združenj, naprednih modelov na področju krožnih poslovni modelov, regionalnih in nacionalnih platform za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, akademikov in predstavnikov vseh ključnih evropskih institucij je oblikovalo 10 ključnih usmeritev za zagon in delovanje Evropske platforme za krožno gospodarstvo. V zaključnem panelu je sodelovala Ladeja Godina Košir, ki vodi platformo Circular Change, in izpostavila odgovornost, ki so prevzema nova platforma, za prihodnost Evropske unije, saj gre za vprašanje evropske konkurenčnosti, načina in kakovosti življenja. Še posebej, “ker gre za vprašanje ravnanja našimi viri, je na dolgi rok to tudi vprašanje vojne in miru,” je poudarila Godina Košir.

V zaključku srečanja je članica Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Brenda King napovedala naslednje korake pri razvoju Evropske platforme za krožno gospodarstvo, pri čemer bo prav Evropski ekonomsko-socialni odbor prevzel skrbništvo za nadaljevanje njenega zagona in v kratkem vzpostavil tudi njen sekretariat. Obenem bo še naprej dejavno vključeval vse udeležence, ki so prispevali k njeni zasnovi.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

“Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mesto Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnh načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

Predstavnik Evropske komisije Daniel Calleja Crespo je vse udeležence povabil na tretjo deležniško konferenco o krožnem gospodarstvu ob letu osorej in zagotovil, da bo platforma do takrat vzpostavljena.

 

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm

Druga deležniška konferenca o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Za uspešno krožno tranzicijo potrebujemo vključenost od spodaj navzgor, sodelovanje javnega in zasebnega ter drzne podjetniške pobude

 

Danes se je v Bruslju začela Deležniška konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor. Na konferenci, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spregovorila voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija.

 

Konferenco je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans

Konferenco je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans

Uvodoma je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans izrazil podporo Evropske komisije sodelovanju vseh stakeholderjev v procesu učinkovitega in pravičnega prehoda v krožno gospodarstvo. Izpostavil je optimizem, ki ga lahko Evropejci upravičeno delimo med seboj prav zato, ker prehod v krožno gospodarstvo predstavlja pot na bolje, Evropejci pa smo kot državljani najbolje usposobljeni za to. Načelo sodelovanja širokega kroga udeležencev tak proces je najboljši odgovor za učinkovit prehod, ki naj po Timmermansovih besedah vključuje Kitajsko in druge azijske države, Kalifornijo in vse, ki želijo kar najhitreje napredovati v krožnem prehodu. Ta prehod poteka v zgodovinskem obdobju tretje industrijske revolucije, ta pa se prvič v zgodovini dogaja v globalnem kontekstu, sočasno po celem svetu. Zato je treba premagovati tudi vse ideološke ter druge odpore. Ne nazadnje je prav krožno gospodarstvo tisti pristop, ki presega disruptivno naravo tega tehnološkega prehoda.

Reinhard Schneider, predsednik uprave nemškega podjetja Werner&Mertz, znan po blagovni znamki Frosch

Konferenca poteka dobro leto po tem, ko je Evropska komisija sprejela obsežni paket ukrepov za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo – natančneje, decembra 2015, in katerega uveljavljanje je bilo v središču pozornosti v lanskoletnem semestru nizozemskega predsedovanja. Gre za drugo deležniško konferenco, katere osrednji namen je krepiti dialog z vsemi udeleženci krožnega prehoda: podjetji in gospodarskimi združenji, nevladnimi organizacijami, potrošniškimi organizacijami ter strokovnimi povezovalnimi in nasvetnimi platformami in akademskim svetom. To je bil eden od poudarkov tretjega uvodničarja, komisarja za okolje Karmenu Velle. Poudaril je še, da je komisija izvedla več kot polovico ukrepov iz akcijskega načrta, za nadaljnji napredek pa računa na podporo državljanov, deležnikov, Evropskega parlamenta in držav članic EU.

Predsednik Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Georges Dassis pa je izpostavil pomen dialoga s civilno družbo, ki edinole lahko omogoči učinkovito družbeno akcijo, kakršna je tudi celovit krožni prehod.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

Ladeja Godina Košir je v svojem uvodu izpostavila dosežke Ljubljane na področju trajnostnega razvoja varovanja naravnega in življenjskega okolja in izboljšane kakovosti življenja v mestu. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Donedavnega je Guido Braam vodil nizozemsko platformo Circle Economy, danes je podjetnik v Circular Valley

V nadaljevanju razprave, v kateri so med drugim sodelovali tudi Guido Braam, ki je donedavna vodil nizozemsko platformo Circle Economy, danes pa je podjetnik v Circular Valley in član nasvetnega odbora platforme Circular Change, Reinhard Schneider, predsednik uprave nemškega podjetja Werner&Mertz, bolj znanega po blagovni znamki Frosch, in predstaviki industrijskih in interesnih združenj, je izpostavila dragoceno vlogo drznih poslovnežev, potrebo po čim hitrejšem prenosu novih znanj v izobraževalni sistem in opozorila na izziv razdrobljenega pristopa h krožnemu prehodu, ki udeležence večkrat zmede kot pa poveže.

Guido Braam je poudaril, da je treba razlikovati med konceptom trajnosti (sustainability) in krožnega gospodarstva. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta naj prinese nove poslovne modele, ki bodo prinašali celostne in dolgoročne rešitve za vse.

Na konferenci bo v nadaljevanju spregovoril tudi drugi podpredsednik Evropske Komisije Jyrki Katainen, udeleženci pa bodo z delom nadaljevali tudi jutri. Pričakovani učinek dvodnevnega vrhunskega srečanja v Bruslju je razvoj vseevropske platforme za prehod v krožno gospodarstvo.

 

Konferenco je moč spremljati preko spleta tukaj: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-circular-eco-future-webstream

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm

More Plastic than Fish in the Ocean by 2050

Terrifying indication: on the current track, oceans will contain more plastic than fish by 2050 (by weight).

Fon Mathuros, Head of Media, Member of the Executive Committee, World Economic Forum Geneva wrote interesting article, published on World Economic Forum web page.

She pointed out some key findings from the report about plastic titled “The New Plastics Economy Rethinking the future of plastics”:

– Most plastic packaging is used only once; new report reveals that 95% of the value of plastic packaging material, worth $80 billion-$120 billion annually, is lost to the economy

– Report predicts that, on the current track, oceans will contain more plastic than fish by 2050 (by weight)

– Report offers vision for a global economy in which plastics never become waste, and a blueprint for the systemic change and collaboration needed to realize that vision

 

You can read full article here.

 

Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji

Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS, organizira posvet z naslovom: Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji, ki bo v ponedeljek, 6. marca 2017, s pričetkom ob 12. uri, v dvorani Gospodarske zbornice Nova Gorica.

 V prvem delu posveta bo podrobna predstavitev vladnih ukrepov spodbujanja gospodarstva in zaposlovanja s poudarkom na področju krožnega gospodarstva.

Sledil bo del o Potencialih krožnega gospodarstva v Sloveniji in EU, kjer s svojo predstavijo sodeluje tudi platforma Circular Change in njena voditeljica Ladeja Godina Košir.

Nato pa bodo predstavljeni še primeri dobrih praks:

Petra Doljak, predstavitev blagovne znamke ponovne uporabe Re.Do v okviru Inštituta za urbane spremembe;

dr. Andreja Kutnar, Univerza na Primorskem, Projekt InnoRenew;

Edi Kraus, generalni direktor, član uprave AQUAFIL SLO, predstavitev primera krožnega gospodarstva;

Silvan Peršolja, Klet Brda, uspešna zgodba briškega vinarstva;

mag. Rudi Kragelj, energetsko učinkovito podjetje in inovacije zelene mobilnosti, Hidria AET,

Lilijana Brajlih, lokalna samooskrba v krožnem gospodarstvu, Potencial inštitut.

Udeležba na posvetu je brezplačna, zaradi omejenega števila udeležencev pa je potrebna predhodna prijava, najkasneje do 2.3.2017 na elektronski naslov: klavdija.merc@gov.si.

 

Več o programu je na voljo na tej povezavi.

 

 

 

Ladeja Godina Košir: Porabljamo več, kot nam zemlja lahko daje

»Prehranska varnost je poleg vojaške in energetske varnosti ključna vrednota sodobnega življenja. V Sloveniji za zdaj jemo varno in kakovostno hrano,« so na televiziji Vaš kanal v oddaji: »Smo dobri gospodarji?« strnili ključno sporočilo tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu na Dolenjskem, Posavju in Beli krajini, ki ga je v Novem mestu pripravil Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).

»Vemo, da so viri omenjeni, število prebivalcev narašča, potrošnja se povečuje, srednji razred raste in porabljamo več, kot nam zemlja lahko daje,« je za Vaš kanal poudarila Ladeja Godina Košir, pobudnica in izvršna direktorica platforme Circular Change. Izpostavila je, da se premalo zavedamo pomena nič kilometrov od proizvajalca do krožnika in prehranjevanja v skladu s sezono.

Kupujmo in jejmo lokalno hrano

»Če pogledamo, kaj nam pridelovalci na področju kmetijstva od živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in tudi ribogojstva nudijo, bi lahko svoje jedilnike zelo kakovostno sestavili, morda kdaj plačali celo kašne evro več, pa bi ta ostal v našem sistemu. S tem bi posredno vplivali na zdravje ljudi, kar zanemarjamo, ker hrana je ključna, kako se ljudje počutimo. In to je tisti potencial, ki ga imamo, pa ga morda premalo izkoriščamo,« je izpostavila ključne izzive in priložnosti.

Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.

 

Krožno gospodarstvo je priložnost za dolenjsko, posavsko in belokranjsko kmetijstvo

Novo mesto, 3. februar 2017 –  Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v okviru svojega tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu posvetil Dolenjski, Posavju in Beli krajini. Na pogovoru v Novem mestu so o izzivih in priložnostih krožnega gospodarstva iz različnih področij in vidikov govorili: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, Jože Leskovar, direktor sektorja komunale, Kostak, d. d.; Boris Grabrijan, direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa; Alojz Kastelic, Ekološka kmetija Kastelic: Predstavitev preusmeritve iz intenzivne govedorejske kmetije v ekološko sadjarsko kmetijo, Tone Hrovat, direktor Šolskega centra Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa je vodil Jože Simončič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je uvodoma povzel besede sadjarja Danija Gradišnika iz podobnega nedavnega tematskega pogovora v Velenju, ki je dejal, da kmetje že desetletja, stoletja delajo po zakonitostih krožnega gospodarstva, samo da tedaj niso vedeli, da se temu reče »krožno gospodarstvo«. »Trajnostni vidik kmetovanja je torej že v osnovi tudi nekakšen »genski zapis« delovanja kmetov tudi v Sloveniji,« je poudaril Bogovič, ki si želi, da bi tudi pri nas z novostmi tako v preskrbovalni verigi kot tudi v dostopu hrane potrošnikom te principe krožnega gospodarstva še okrepili. Bogovič je opozoril tudi na občutljiv odnos med področjema kmetijstva in varovanjem okolja, ki mora potekati v dialogu in soglasju, kot tudi področje ravnanja odpadkov, ki je prav tako eno izmed bistvenih v krožnem gospodarstvu, in o čemer so spregovorili tudi njegovi gosti na pogovoru.

 

»Leta 2050 bo treba na planetu Zemlja nahraniti 9,6 milijard ljudi. Že danes pa je kar 60 % eko-sistemov degradiranih in jih ne uporabljamo trajnostno,« je v svoji predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva opozorila Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). »Leta 2010 smo tudi prvič zabeležili počasnejšo rast pridelkov od rasti prebivalstva. Spremembe torej niso stvar izbire, temveč nuje, če želimo na tem planetu kot civilizacija preživeti,« je dejala in pojasnila, da krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, s čimer prispevajo k čim manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke.

 

V svoji predstavitvi pomena, vizije, ciljev in strategije dela je dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, poudaril: »Veriga preskrbe s hrano je v svojem bistvu le ena od oblik krožnega gospodarstva. Le uspešna kmetijska gospodarstva, uspešna živilska podjetja, uspešne zadruge bodo prek svojih zaposlenih ali lastnih zaposlitev spodbujale potrošnika, da bo kupoval v trgovskih centrih, zato je treba vztrajati na dobrih odnosih med partnerji v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Pritisk na nižanje cen ali poslabševanje odnosov med partnerji v verigi namreč nedvomno ustvarja nižjo kupno moč prebivalstva in s tem slabi trgovske sisteme. Kot varuh se zato trudim za trajnostno verigo preskrbe s hrano, za pozitivne odnose med partnerji, za močne posamezne deležnike, ki prispevajo h gospodarski rasti naše družbe in zagotavljajo trajnostno preskrbo s kakovostno in varno pridelano lokalno hrano.«

Direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič je povedala, da je najbolje, da si hrano pridelamo na svojem vrtu oz. njivi. »Priporočam, da si izberemo svojo kmetijo, ki jo dobro poznamo in kupujemo kar na mestu pridelave. Kadar to ni  možno, pa moramo kupovati z glavo. To pomeni, da dobro pogledamo deklaracijo, na kateri piše, kaj proizvod vsebuje, predvsem pa, od kod je. Slovenski proizvodi so, posebno tisti butično in lokalno izdelani, na tržnici dražji od tistih v velikih supermarketih, kar je logično. Žal v današnjem času vendarle prevladuje cena,« je še dejala Čadonič Špeličeva.