Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije – prvi mejnik

Sporočilo za javnost

30. november 2017

Slovenija se pridružuje evropskim državam, ki prehod v krožno gospodarstvo umeščajo med  strateške prioritete (Nizozemska, Finska, Danska) in so že pripravile svoje nacionalne kažipote, na podlagi katerih krepijo konkurenčnost gospodarstva in obenem kakovosti bivanja.

Proces, ki poteka od septembra 2017, ko ga je v okviru MOS v Celju najavil tudi Predsednik Vlade Miro Cerar, zaokrožuje prvi mejnik – popis 12 regionalnih posvetov in predstavitev prepoznanih krožnih potencialov Slovenije. Do konca aprila 2018, ko se projekt zaključuje, bodo potekala srečanja z deležniki in nadgrajevanje prvih smernic za oblikovanje priporočil za Vlado. Proces poteka v tesnem sodelovanju Partnerstva za zeleno gospodarstvo, Ministrstva za okolje in prostor in projektne skupine, ob upoštevanju Vizije Slovenije 2050, osnutka Strategije razvoja Slovenije 2030 in drugih že razpoložljivih dokumentov. Proces vodi Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, vključeni pa so platforma Circular Change, vodilni partner Giacomelli media, dr. Janez Potočnik, Institut “Jožef Stefan”, Inštitut Wcycle in drugi.

Danes, 30. novembra 2017, predstavljamo zaključke prvega mejnika snovanja Kažipota – zbirno poročilo 12 regionalnih posvetov, 12 dobrih praks in 12 potencialov za krožni prehod. V proces je bilo že doslej neposredno ali posredno vključenih več kot 2.000 deležnikov. Do marca se bodo zvrstila še bolj osredotočena srečanja z izbranimi deležniki, ki bodo omogočila dopolnjevanje smernic in priporočil.

Naslednja etapa Kažipota bo predstavljena marca, ko bodo zbrani povzetki razprav, dialogov, delavnic, ki so na programu v okviru procesa snovanja Kažipota, konec aprila bo dokument zaključen, proces prehoda v krožno gospodarstvo pa se bo s Partnerstvom za zeleno gospodarstvo, platformo  Circular Change in ostalimi deležniki nadaljeval. Prehod v krožno gospodarstvo je dolgoročen proces, ki zahteva vključevanje in sodelovanje vseh deležnikov, jasno podporo vlade in konkretne spodbude za krožne prebojnike.

Predstavitev končnega dokumenta bo potekala v sklopu tretje mednarodne konference  Circular Change. Tokrat bo osredotočena na kažipote za krožni prehod evropskih članic , odvijala se bo 10. in 11. maja 2018. Prvi dan bo v sodelovanju s partnerji konference organiziran v Kostanjevici pri Krki, drugi pa v Mariboru.

 

Izvedli že 12 regijskih posvetov

V 12 statističnih regijah smo se srečali z deležniki, predstavniki gospodarstva, lokalnih skupnosti, nevladnih organizacij in zainteresiranimi posamezniki. Z regijskim pristopom “od spodaj navzgor” smo pridobili dober vpogled v to, kako je krožno gospodarstvo umeščeno v Sloveniji, kdo so nosilci dobrih praks, kaj jih ovira in kaj spodbuja. V sklopu posvetov smo zbrali odzive s terena, ki omogočajo nadaljevanje bolj strukturiranih dialogov in nadgradnjo prvih smernic Kažipota.

 

Pogled skozi prizmo krožnega trikotnika

Priporočila Kažipota se prvenstveno nanašajo na sistemski prehod v krožno gospodarstvo. Ob tem  se zavedamo treh ključnih vidikov krožnega prehoda: ob sistemskem upoštevamo še vidik poslovne transformacije ali spreminjanja poslovnih modelov in kulturni vidik, ki se odraža v spremembi vrednot ter vrednostnega utemeljevanja in upravljanja medsebojnih odnosov med gospodarskimi subjekti in ljudmi nasploh. To prepletenost treh vidikov ponazarja krožni trikotnik, miselni pristop, ki nas vodi pri oblikovanju Kažipota. Njegova »oglišča« so krožna sprememba, krožno gospodarstvo in krožna kultura.

 

4 ključna področja za razvoj

Na podlagi izvedenih 12 regionalnih posvetov in po primerjavi s sorodnimi Kažipoti smo identificirali 4 ključna področja, ki jih vidimo kot prve epicentre krožnosti. To so predelovalne industrije, lesne verige, prehrambni sistemi in mobilnost. Ob tem so pomembna mesta, ki so ponotranjila sistemski pristop krožnega prehoda – Ljubljana in Maribor predstavljata vzor s številnimi konkretnimi projekti in mednarodnimi dosežki. Pomembno za Slovenijo je povezovanje mest in primestja ter podeželja, kar lahko pospešuje krožni prehod. Upoštevamo tudi vlogo digitalizacije kot »omogočevalca« krožnega prehoda, vključno z blockchain tehnologijami.

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

ZBIRNO POROČILO REGIJSKIH POSVETOV: Pogled v regije Slovenije

 

ZBIRNO POROČILO REGIJSKIH POSVETOV: Pogled v regije Slovenije

 

 

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

JUGOZVHODNA REGIJA

Jugovzhodna regija je največja slovenska regija, kjer deluje nekaj največjih slovenskih podjetij, obenem pa so nekatera področja, kot sta Kočevje in Bela Krajina precej manj razvita. Zato je za regijo ključen razvoj obstoječih krožnih prebojnikov ter strategija koriščenja obstoječih naravnih danosti.

Novomeški Valtex je eden najbolj svetlih zgledov krožnega gospodarstva na slovenskem, njegov model zapiranja snovnega kroga je dobil priznanje na svetovnem nivoju.  Izjemno pomembno bo v nove verige vrednosti pridobiti tudi avtomobilski grozd okoli Revoza in druga predelovalne sektorje.

Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu

 

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

ZASAVSKA REGIJA

Zasavska regija je s stoletno tradicijo težke industrije in rudarstva najmanjša slovenskega regija. Je tudi podpovprečno razvita regija z najnižjim BDP na prebivalca, ki se sooča z odseljevanjem prebivalstva in onesnaženim okoljem.

Krožno gospodarstvo je lahko eden od načinov za izboljšanje življenjskega in poslovnega okolja v Zasavju, za to bo pa nujna ozelenitev gospodarstva. Med industrijskimi podjetji je nujno širjenje dobrih praks celovitega pristopa k upravljanju okoljskih učinkov, pri čemer je dober vzgled Steklarna Hrastnik.

Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

SAVINJSKA REGIJA

Savinska regija je za državo izjemnega pomena zaradi velikih industrijskih sistemov, energetike in turizma, kljub gospodarski moči pa je stopnja socialne blaginje relativno nizka.

Povečanje učinkovitosti ravnanja z viri je lahko priložnost za zaprtje te vrzeli v vseh treh naštetih panogah. Predelovalna industrija lahko s sistemi industrijske simbioze, ter z novimi pristopi k ravnanju z odpadnimi materiali pripomore k oblikovanju ekosistemov za zapiranje krogov energije i n materialov.

Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu

Osnutek zbirnega poročila iz regionalnih posvetov

REGIJE PROČILO

12 regij

12 regionalnih posvetov

REGIJE POROČILO

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

PRIMORSKO-NOTRANJSKA REGIJA

Primorsko-notranjska je najredkeje poseljena regija, v njej pa se nahajajo svetovno znane naravne znamenitosti. Gospodarsko predstavlja le 1,8% državnega BDP, povprečne plače so med najnižjimi, kar je tudi posledica nizke dodane vrednosti na zaposlenega.

Kljub temu, da večja podjetja iz regije precej počasi zazanavajo priložnosti krožnega prehoda, pa so predvsem v Postojni živa start up, kreativna in socialna podjetja, ki z uporabo lokalnih virov – lesa, rokodelstva in znanja prevzemajo krožne poslovne modele.

Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu

Fotografije posveta najdete na naši FB strani.

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

POSAVSKA REGIJA

Posavje je za državo izjemnega strateškega pomena zaradi prometnih povezav in energetike. Kljub nizki brezposelnosti in drugim pozitivnim kazalcem gospodarskega stanja so prebivalci izrazili podpovprečno zadovoljstvo z življenjem, kar predstavlja izziv za razvoj regije v prihodnosti.

Krožni potencial Posavja je v industriji, kjer deluje več zelo inovativnih podjetij, npr. Tanin, v zdraviliškem turizmu, kmetijstvu in vinarstvu ter v čezmejnemu povezovanju in vključevanju v skupne evropske projekte. Regionalne komunalne službe so med najbolj aktivnimi na področju ozaveščanja in inovativnih krožnih akcij.

Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu

Krožno gospodarstvo v regijah Slovenije

POMURSKA REGIJA

Pomurje se po večini kazalcev ekonomskega in socialnega razvoja uvršča na rep slovenskih regij. Krožno gospodarstvo mora zato v regiji, ki jo zaznamujeta predvsem kmetijstvo in prehranska industrija nujno zagotoviti delovna mesta in povišati dodano vrednost na zaposlenega.

Potenciali Pomurja se skrivajo predvsem v dobrih razmerah za kmetijstvo in pridelavo hrane, panoge, ki je ena ključnih za krožno gospodarstvo. Uvajanje zelenih načinov kmetovanja je pot v višjo samooskrbo s hrano. Obenem je v Pomurju pomemben tudi turizem, ki pa se mora osredotočiti na trajnostne storitve in ponudbo lokalno pridelane hrane.

Osebna izkaznica regije in poročilo s posveta o krožnem gospodarstvu