ADRIATIC CLEAN CITY FORUM

ADRIATIC CLEAN CITY FORUM– ACCF’17:

5 PRAKTIČNIH KORAKOV NA POTI V KROŽNO GOSPODARSTVO

Ljubljana, 27. in 28. september 2017

 

Danes, 27. septembra, se je v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču pričel prvi ADRIATIC CLEAN CITY FORUM – ACCF’17. Uvodoma sta udeležence pozdravila Zoran Janković, župan mesta Ljubljane in Boštjan Gorjup, predsednik GZS. Oba sta pohvalila pobudo mednarodnega konzorcija partnerjev, ki so dogodek organizirali in povezali z že sedmim Ljubljana Forumom, ki se jutri, 28. septembra, začne na Ljubljanskem gradu. Udeleženci iz Adriatic regije in Rusije so predstavili projekte krožnega gospodarstva in izoblikovali 5 konkretnih krožnih pobud, ki naj se na ravni mest uresničijo v naslednjem letu. 

Cilj ACCF foruma je vključevanje mest, podjetij, nevladnih organizacij in drugih deležnikov v razvoj krožnih poslovnih modelov, ki naj razvijajo in gradijo svojo konkurenčnost v širšem mednarodnem prostoru s povezovanjem akterjev v regiji.  Za pripravo prvega dogodka ADRIATIC CLEAN CITY FORUM se je povezalo več mednarodnih partnerjev: Snaga, Mestna občina Ljubljana, European Russian Business Association – ERBA, mednarodna platforma Circular Change in SiSWA.

Osrednji govornik je bil predstavnik nizozemske platforme Circle Economy, Matthew Frazer, ki je na praktičnih primerih Amsterdama in Glasgowa predstavil pot prehoda mest v krožno gospodarstvo. Primož Ramovš je v imenu ekipe AmCham udeležence ogrel s predstavitvijo pobud za sistematično razvijanje talentov in njihovo vključevanje v družbo, ki se digitalizira, avtomatizira in usmerja v krožno ter delitveno ekonomijo. Sledile so predstavitve evropskih finančnih virov, Ulla Hudina Kmetič, vloge komunalnih podjetij, Janko Kramžar in Jure Žugman ter regulatornih okvirjev, Ana Grabnar. V drugem delu dogodka so se soočili »mladi upi« in »veliki igralci«, ki so v obliki kratkih »pitchev« nanizali skupaj 6 projektov in v živahni diskusiji sklenili nova poslovna partnerstva.

Župan mesta Kotovsk, najbolj zelene prestolnice Rusije, je povabil akterje krožnega gospodarstva, naj se vključijo v razvoj mesta, ki svoje prebivalce nagrajuje z nizkimi davki in podpira pri razvoju njihovih poslovnih modelov ter vključevanju v ambiciozno vizijo mesta.

V zaključni razpravi, ki so jo sooblikovali predstavniki družbe Butan Plin, Petrol Energetika, ABC Nepremičnine, HUGO Croatia in Circle Econonomy Nizozemska, so se stkale konkretne pobude za gospodarsko sodelovanje med podjetji in regijami, kar je bil tudi cilj dogodka.

Dogodek je vsebinsko zasnovala platforma Circular Change, Ladeja Godina Košir, direktorica platforme, pa je celoten dogodek tudi vodila in sodelujoče spodbudila k oblikovanju 5 praktičnih korakov za prehod v krožno gospodarstvo, ki bodo jutri, 28. 9., v okviru Ljubljana Foruma, kot »štafeta« predani županom v okviru okrogle mize, ki jo bo prav tako vodila Godina Koširjeva.

ACCF sta Zoran Jankovič in Blaž Golob, direktor in partner Ljubljana Foruma, pozdravila kot dogodek, ki naj postane tradicionalni spremljajoči dogodek Ljubljana Foruma. Jutri, 28. 9., se z delovnimi omizji v organizaciji SiSWA (Slovenian Solid Waste Association), ACSF nadaljuje na Ljubljanskem gradu.

Mathew Fraser, Circle Economy, Nizozemska: Navdušen sem nad številom krožnih praks in pobud, ki so bile predstavljene v okviru ACCF. Z vključevanjem mest in povezovanjem različnih akterjev, kakršnemu smo bili priča danes, lahko v Sloveniji in regiji resnično hitro napredujete v smeri krožnega gospodarstva. Sodelovanje s platformo Circular Change bomo vsekakor nadaljevali in za cilj smo si zadali pilotski regionalni projekt, v katerem bomo povezali orodja, ki smo jih že implementirali na Nizozemskem in prakse, ki so bile udejanjene v Sloveniji. Prepričan sem, da bomo naslednje leto na ACCF lahko prestavili rezultat tega »sestrskega« sodelovanja naših platform.

Vladislav Kudryavtsev, ERBA, Rusija: V rekordno kratkem času nam je z izjemnimi partnerji – Snaga, SiSWA, Circular Change in Mesto Ljubljana – uspelo organizirati dinamičen in zelo konstruktiven dogodek, ki je zame, kot nosilca pobude in organizatorja dokaz, da lahko Rusija in Adriatic regija poslovno odlično sodelujeta. Rezultat dogodka je pobuda za sodelovanje med mestom Kotovsk, ki ga je danes zastopal župan Alexey Plakhotnikov in zelenimi, krožno usmerjenimi podjetji iz regije. 

Ladeja Godina Košir, Circular Change, Slovenija: Imamo 5 konkretnih pobud za krožne spremembe v mestih, ki so jih danes soustvarili govorniki in udeleženci ACCF. Te bomo kot »štafeto« jutri prenesli na Ljubljana Forum in jih dopolnili s pobudami kar osmih županov na okrogli mizi, posvečeni dvigu kakovosti bivanja v mestih. Odličen primer povezovanja dogodkov in nadgrajevanja vsebin na področju krožnega gospodarstva, kar je tudi cilj naše platforme Circular Change. Dobre prakse spodbujamo tudi k prijavi za globalne nagrade The Circulars, ki jih podeljuje WEF in močno prispevajo k mednarodni prepoznavnosti podjetij ali voditeljev.

Zadnji poziv za prijave na globalne nagrade The Circulars, ki jih podeljuje Svetovni gospodarski forum prebojnikom krožnega gospodarstva! 30. septembra poteče rok za brezplačne prijave za prestižne nagrade, ki bodo januarja 2018 četrtič zapored podeljene v Davosu v okviru srečanja Svetovnega gospodarskega foruma. Regionalni partner projekta je platforma Circular Change, ki je doslej z 8 partnerji v regiji zbrala že več kot 60 kandidatov. Prijavite svojo prakso tudi vi – več na https://thecirculars.org/ ali www.circularchange.com.

Ostale fotografije si lahko ogledate na naši Facebook strani.

fotografije: Taja Košir Popovič

Krožno gospodarstvo – modre prakse

 

Klub OVEN je na idiličnem Drava centru predstavil primere modre prakse.

V idiličnem Drava centru je prvi jesenski Klub OVEN v novi sezoni predstavil primere dobrih praks v krožnem gospodarstvu, ob tem pa povabil sogovorce, ki se v omenjeno temo aktivno vključujejo.

Circular Change aktivno soustvarja in podpira najboljše prakse v krožnih poslovnih modelih

Na srečanju je najprej o krožnem gospodarstvu spregovorila Ladeja Godina Košir, pobudnica Circular Change, že dve leti aktivne platforme, ki spodbuja zgoraj našteto in se osredotoča predvsem na povezovanje, soustvarjanje in podpiranje najboljših praks v krožne poslovne modele. V prepoznavanju dobrih praks dosegajo referenčnost tudi širše, saj so se lani zbrali 11 slovenskih primerov in se uvrstili na 4. mesto za nagrado The Circles na področju krožnega gospodarstva.

Kmalu bodo zoblikovali dokument Kažipot krožnega gospodarstva Slovenije, kjer bodo popisali primere dobre prakse in dodali, kaj bi lahko spremenili, da bi tovrstna tranzicija lahko potekala hitreje. »Mogoče je ravno ta ovira, da tega pojma še nismo dobro ponotranjili,« je izrazila mnenje Godina Koširjeva, in tovrstni pričetek zaključila  z besedami, da tista podjetja, »ki se obnašaj krožno, prihranijo«.

Spregovoril je tudi Neven Lisica, ki predstavil prednosti načrtovanja, gradnje in delovanja malih hidroelektrarn. Spodbujajo namreč visoke tehnološke proizvodne naprave, ki naj bi z nizkimi obratovalnimi, investicijskimi in vzdrževalnimi stroški ter visokim izkoristkov delovala od 25 do 30 let, kar pa se bi povrnilo v osmih ali desetih letih. Lisica pa je izpostavil težavo že v fazi načrtovanja, kjer sodeluje več državnih inštitucij, od katerih je potrebno pridobiti predhodno pozitivno okoljevarstveno mnenje. Zato so to že prvi izzivi pri pridobivanju vodnih dovoljenj, Lisica pa meni, da gre za državni absurd, saj ta spodbuja obnovljive vire, hkrati pa blokira vodna dovoljenja.

Kako izobraziti čim več kadra, pa je predstavila Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBE, kjer so razvili podiplomski dvoletni magistrski program menedžment pametnih mest, namenjen ljudem, ki že delajo na področjih državne oziroma lokalne uprave ali pa na področjih, pomembnih za omogočanje kvalitetnejšega življenja z aktivno udeležbo krajanov.

 

Priprava Kažipota prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije je štartala na sejmu MOS

Priprava krovnega dokumenta, namenjenega usmerjanju sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo, se je danes tudi uradno začela s predstavitvijo projekta Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo Slovenije. V obdobju do konca aprila 2018 bo ta proces, ki ga oblikuje projektna skupina strokovnjakov na čelu z dr. Janezom Potočnikom, vključil čim širši krog zainteresiranih udeležencev iz gospodarstva, izobraževalne in raziskovalne sfere, pristojnih ministrstev in nevladnih organizacij. Kažipot bo v svojih priporočilih utemeljil prednostna področja sistemskega prehoda za našo državo na podlagi dobrih praks, identificiranih priložnosti in ovir za uspešen prehod.

Celje, 12. 9. 2017

“Prehod v krožno gospodarstvo je za nas izjemna priložnost, ki prinaša razvoj novih poslovnih modelov in povečuje konkurenčnost Slovenije,” je uvodoma poudaril Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. “Naša ambicija je postati regionalna voditeljica na področju sistemske tranzicije v krožno gospodarstvo in se tako pridružiti najnaprednejšim državam v EU in drugod po svetu, ki so načela krožnega gospodarstva že sprejela kot osrednjo razvojno paradigmo.”

Celje MOS
Foto: Nebojša Tejić/STA

Pobudnik projekta je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo

Pobuda za nastanek te publikacije je, po vzoru sorodnih procesov in dokumentov v najbolj naprednih članic EU, nastala v okviru Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga v Kabinetu Predsednika Vlade Republike Slovenije vodi državni sekretar, Tadej Slapnik.

Kažipot za prehod v krožno gospodarstvo je rezultat javnega naročila, katerega naročnik je Ministrstvo za okolje in prostor.

Nosilci projekta

Pobudnik in nosilec projekta je Partnerstvo za zeleno gospodarstvo, pripravljavec projekta pa je izbrana skupina ponudnikov, ki jo sestavljajo poslovodeči partner, svetovalna družba Giacomelli media, management in svetovanje, d. o. o., ter nekdanji komisar za okolje Evropske komisije in sopredsednik Mednarodnega panela za vire pri Združenih narodih dr. Janez Potočnik, Inštitut Jožef Stefan, Inštitut Wcycle iz Maribora in  izvedbena partnerja Oglaševalske Storitve in svetovanje Luka Klemen, s. p., ter Projekti krožnega gospodarstva, Mirko Šprinzer, s. p. Iz konzorcija ponudnikov izhaja tudi sestava projektne skupine strokovnjakov za izvedbo javnega naročila.

Proces zasnove in nastajanja dokumenta poteka v sodelovanju z mednarodno povezovalno platformo Circular Change (www.circularchange.com).

Vsebinska zasnova kažipota

Priprava Kažipota temelji na vsebinskih izhodiščih, ki  izhajajo iz temeljne podmene o novi paradigmi, ki upošteva omejitve naravnega okolja, v okviru katerega umešča družbeni okvir in v njem izpostavlja zglede, ovire in priložnosti za usmerjanje sistemskega prehoda v krožno gospodarstvo. Glavni cilji projekta so prepoznati, identificirati ter strokovno ovrednotiti regionalne in lokalne potenciale Slovenije za prehod v zeleno in krožno gospodarstvo, v proces identifikacije potencialov vključiti najširši nabor deležnikov in pripraviti usmeritve in predloge za prehod Slovenije v zeleno ter krožno gospodarstvo za Vlado RS, ki bodo izhajale iz ovrednotenja potencialov in katerih izvedba bo prispevala k prehodu.

V okviru procesa priprave Kažipota bodo izvajalci zaokrožili ciklus 12 regionalnih posvetov o izzivih prehoda v krožno gospodarstvo, identificirali in popisali dobre prakse, ki jih Slovenija ima, in opredelili priložnosti, ovire in prednostne naloge

Javna razgrnitev osnutka dokumenta je predvidena za 30. november 2017. Temu bo sledila javna razprava in vključevanje vseh zainteresiranih deležnikov v proces izpopolnjevanja dokumenta, vse do konca marca 2018.  Zaključek in predaja končnega dokumenta naročniku bo konec aprila 2018.

Vključenost vseh zainteresiranih deležnikov

V procesu priprave dokumenta so vključeni naročnik,  Ministrstvo za okolje in prostor, široko deležniško usklajevanje pa poteka v okviru Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki deluje v okviru Kabineta Predsednika Vlade RS. V ta proces so izrecno vključene vse tiste ustanove, ki so postale multiplikatorji v okviru članstva Vlade RS v Fundaciji Ellen McArthur: GZS, SOS in SPIRIT, ter Strateško razvojno–inovacijsko partnerstvo SRIP – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko. Kažipot se bo v svojem nastajanju navezal na Vizijo Slovenije 2050 in Razvojno strategijo države do leta 2030 ter druge področne strateške dokumente in jih smiselno dopolnjeval.

Celje MOS
Foto: Nebojša Tejić/STA

Avtorji Kažipota vabijo k procesu soustvarjanja čim večje število zainteresiranih deležnikov, ki lahko prispevajo znanje in izkušnje s področja krožnega prehoda.

Vzpostavitev krožnega stičišča Slovenije  

Na dogodku je državni sekretar v kabinetu predednika vlade Tadej slapnik povedal, da z namenom podpore zagonu, razvoju in rasti podjetij krožnega gospodarstva in razvoja ekonomsko uspešnih krožnih poslovnih modelov Partnerstvo za zeleno gospodarstvo v sodelovanju z zainteresiranimi deležniki vzpostavlja Krožno stičišče Slovenije:

“Z njim želimo zagotoviti vsebino, prostore in platformo sodelovanja ključnih deležnikov na področju zagonskih, razvojno-inovativnih podjetij krožnega gospodarstva v Sloveniji regiji JV Evrope in širše.

Krožno stičišče Slovenije bo poligon sodelovanja in delovanja:

  • nosilcev inovativnih idej, projektnih predlogov in projektov, pripravljenih na investicijo, ki imajo identificirano potrebo po podpornih okoljih različne zahtevnosti;
  • podpornih okolij za različne faze razvoja: od projektnih idej do zagona podjetij, ki jih razlikujemo glede na pojavno obliko prostora in podpornih znanj – mentorstev; do razvojnih faz in faz rasti podjetij
  • podjetij, strokovnjakov in lokalnih skupnosti
  • ter institucionalnega finančnega podpornega okolja, ki se bo v ekosistem vključevalo v akceleratorski fazi razvoja podjetij krožnega gospodarstva.

Krožno stičišče Slovenije je vključeno v globalno platformo  pospeševanje prehoda v krožno gospodarstvo Svetovnega ekonomskega foruma in bo poleg delovanja na nacionalni ravni opravilo pomembno vlogo pri pospeševanju procesa prehoda v krožno gospodarstvo na Evrospki regiji s ciljem postati vodilno regionalno stičišče za krožno gsopšodarstvo v regiji v jugovzhopdni Evropi.

Vabimo vas, da se procesu vzpostavljanja in delovanja krožnega stičišča pridružite.

V nasldenjih dneh vam bomo poslali tudi uradni poziv k sodelovanju in podrobneje obrazložili podgoje in načione sodelovanja v stičišču.

 Pričetek dolovanja stičišča načrtujemo v sredini oktobra 2017.”

 

 

4 levels – 4 perspectives of ADRIATIC CLEAN CITY FORUM 2017

1st open European business forum and exhibition ADRIATIC CLEAN CITY FORUM 2017 is dedicated to the circular economy and environmental development of the municipal economy for Ljubljana, Slovenia, the neighboring cities and countries of the Adriatic region, with participation of Russia and CIS countries. It will take place in Ljubljana on 27-28 September 2017.

The Forum is organized in collaboration with LJUBLJANA FORUM – an annual gathering that combines knowledge and experience of city governance, defines key areas, visions and strategies of the future development of cities.

Regional partners of ADRIATIC CLEAN CITY FORUM 2017 are Circular Change platform and SISWA – Slovenian International Solid Waste Assisiation.

Aim of the forum is to CO-CREATE 5 definite circular economy activities that we can implement in 1 year. To identify them, the programme will lead speakers and guests through 4 levels or perspectives of transition to circular economy:

GLOBAL LEVEL: In order to enable future generations to live in the best possible conditions, human activities on the planet must take existing limits into consideration. “Keeping resources in the production and consumption cycle as long as possible is not only the best way to address environmental pressures and climate change, but also the most powerful way to strengthen European global competitiveness” – Dr. Janez Potočnik, Former Commissioner for the Environment for the European Commission and Co-chair, UNEP International Resource Panel, describing the potential of circular economy, new economic model.

CITY LEVEL: Ljubljana as a Green capital of Europe, other North and Central EU capitals and cities, have developed their systems of waste management and have already achieved a great success. Now we need to find the role of each CITY in the transition towards CIRCULAR ECONOMY. Mayors, city managers and company’s top-experts from Ljubljana, Vienna, Belgrade, Zagreb, Sarajevo, Budapest, Skopje, Cetinje, Moscow and other cities will exchange their experiences and propose concrete solutions going beyond waste management, addressing systemic circular change.

COMPANY LEVEL: In this top-level forum we will also discuss examples and best practices and organize B2B sessions in the field of the main topic of the forum: waste management and recycling, clean water, green energy and smart systems for companies – leaders from Slovenia, Croatia, Slovakia, Serbia, Bosnia and Herzegovina, Macedonia, Hungary, as well as from Austria, Italy, Scandinavia, Russia and other ECO growing countries will contribute to this circular business brainstorming.

SOCIETY LEVEL: together with official and professional authorities CITIZENS need to be 100% involved in systematic changes enabling implementation of circular economy. The idea of the forum is to create and manage national ecological touristic festival ADRIATIC CIRCULAR CHANGE FESTIVAL for Slovenia and other interested countries in April / May 2018 in Ljubljana.

 

Porgramme of ADRIATIC CLEAN CITY FORUM 2017.