Janez Potočnik on the Circular Economy Part 2

In a four-part video series made up of short lessons, thoughts and insights, Janez Potočnik, the former European Commissioner for the Environment and president of the Advisory Board of Circular Change, explains

why changes in how we live and do business are imminent.

In his view, the circular economy is the only way forward – and the best way forward, delivering new business opportunities and a new hope for the global environment. We, however, are still far from reaching this goal. International cooperation and wholesome policy packages will be necessary for changing hearts and habits. Only then can the 21st century become the century of sustainability, not fragility.

Part 2:

The solution is global and is in the hands of all our international partners

When asked what the trickiest part of the EU Commissioner for the Environment’s job is, Janez Potočnik says:

“Changing the mentality, changing the habits, going to the roots of the problem.”

The global economy has the potential to play a positive role in the fight against climate change, however companies and policy-makers must focus on building a circular economy. This requires a shift in the way we think about production, consumption and waste: from linear to circular! Watch the interview with the Xinhua correspondent Miao Xiaojuan to learn how the EU is responding to the global environmental challenges, which policies can be used for enabling a circular transition and what role will the European-Chinese partnership play in achieving a sustainable future for all.

To learn more and avoid missing any of the four parts, visit our website frequently and become part of our vision for a circular future!

Sign-Up for newsletter

News, events and inspiration regularly in your inbox.

Poročilo Slovenske fundacije za trajnostni razvoj – Umanotera

Ob sprejetju vladnega zagonskega elaborata je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, objavila poročilo o uporabi proračunskih mehanizmov za podporo prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo, ki zeleno proračunsko reformo postavlja v politični in zakonodajni okvir ter opisuje uspešne primere iz drugih držav.

V Umanoterinem poročilu so opisane izkušnje članic EU ob prehodu v zeleno

Danska

Občutljivost danske predelovalne industrije na dvig cen energentov je med najnižjimi med primerjalnimi državami in država sodi med energetsko najučinkovitejše.

Švedska

Za Slovenijo je zanimiva strategija »osvoboditev od fosilnih goriv v transportu«.

mesto Dunaj

Z zelenim javnim naročanjem in svetovanjem podjetjem so brez bistvenih dodatnih stroškov ozelenili lokalna podjetja.

Velika Britanija

Z relativno majhnimi finančnimi vložki v skupnostne energetske projekte so dosegli velik obseg naložb v proizvodnjo obnovljivih virov energije in razvoj lokalnih skupnosti.

Nemčija

Ustanovljene številne energetske zadruge, ki so občanom omogočile sodelovanje v proizvodnji električne energije.

Trgi držav članic EU so za slovenski izvoz in uvoz najpomembnejši

Strategije zelene proračunske reforme

Članice EU, ki so pri izvedbi zelene proračunske reforme vodilne in žanjejo rezultate v obliki:

– delovnih mest (nemški energetski preobrat je ustvaril med 70 in 100 tisoč delovnih mest v izgradnji in obratovanju sončnih in vetrnih elektrarn),
– povečanja zasebnih investicij,
– odpornosti gospodarstva na nihanja cen energentov in zanesljivosti oskrbe,
– povečanja konkurenčnosti gospodarstva zaradi energetske in snovne učinkovitosti ter s tem povezanih finančnih prihrankov,
– razvoja lokalnih skupnosti in izrazitega razklopa med rastjo BDP ter porabo energije in surovin.

Slovenija izvozi več kot tri četrtine vsega izvoženega blaga in od tam uvozi okrog 80 % vsega uvoženega blaga

Uvoz in izvoz sta v Sloveniji približno uravnotežena in se gibljeta okrog 18,5 milijard evrov.

Javnofinančni konsolidacijski ukrepi so bili v preteklih letih poudarjeno varčevalne narave in niso vključevali strukturnih izboljšav za doseganje razvojnih ciljev. Teh na ravni države zaradi nesprejetja državne strategije razvoja večinoma tudi nimamo opredeljenih.
Renata Karba dodaja: »Slovenija lovi zadnji vlak, da se pridruži državam, ki bodo pobrale smetano v obliki odpornega in inovativnega gospodarstva ter delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Tisti, ki bodo vlak zamudili, bodo postali odlagališče, kamor bodo bogatejše države selile svojo umazano industrijo«.
Sign-Up for newsletter

News, events and inspiration regularly in your inbox.

Janez Potočnik on the Circular Economy Part 1

In a four-part video series made up of short lessons, thoughts and insights, Janez Potočnik, the former European Commissioner for the Environment and president of the Advisory Board of Circular Change, explains

why changes in how we live and do business are imminent.

In his view, the circular economy is the only way forward – and the best way forward, delivering new business opportunities and a new hope for the global environment. We, however, are still far from reaching this goal. International cooperation and wholesome policy packages will be necessary for changing hearts and habits. Only then can the 21st century become the century of sustainability, not fragility.

Part 1:

Change is unavoidable

In his captivating talk at TEDx Flander, Janez Potočnik, at the time the European Commissioner for the Environment, makes a heartfelt argument for changing the way we consume, manufacture – and live.

“The environment and the economy are part of the same coin. We should simply stop flipping that coin.”

The current rates of resource consumption are unsustainable and are damaging our ecosystems beyond repair. Living in an interconnected world of limited resources means that humanity has a collective responsibility to re-design our social, economic and environmental systems from fragility to sustainability.

Thus, the whole economy must undergo a transformation towards a circular economy.

To learn more and avoid missing any of the four parts, visit our website frequently and become part of our vision for a circular future!

Sign-Up for newsletter

News, events and inspiration regularly in your inbox.

European Commission hosts Circular Economy Stakeholder Conference

The Commission and the European Economic and Social Committee organised a Circular Economy Stakeholder Conference in Brussels on 9-10 March 2017. One year after the adoption of the Circular Economy Package, the Commission presented to businesses, civil society, stakeholders and local authorities the progress made so far and debated on future opportunities. The Commission was represented by First Vice-President Timmermans, who opened the conference, Vice-President Katainen, who looked at the financial opportunities of the circular economy and Commissioner Vella, who looked at what had been implemented one year on. The Commission has delivered more than half of the measures presented in its Action Plan and is counting on the support of the citizens, stakeholders, the European Parliament and the Council to take this further towards a sustainable and profitable economy. The conference culminated with the launch of the process of establishing the European Circular Economy Stakeholder Platform.

One of the speakers was also Ladeja Godina Košir, executive director and initiator of Circular Change.

The Webstream of the entire conference can be viewed here. Ladeja’s speech starts at around 1 hour and 40 minutes.

The programme and other webstreams can bi viewed here.

Another interesting article about how European Circular Economy Platform will deal with waste in the future can be found here. (in German)

Krožno gospodarstvo kot ključ

Potencial gradbene panoge v Evropi do leta 2025 je ocenjen na 115 milijard evrov

 

»Prehod v krožno gospodarstvo zahteva sistemsko transformacijo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Nobena vlada, organizacija ali podjetje te spremembe ne more izpeljati samostojno. Deležniki javnega in zasebnega sektorja morajo sodelovati pri oblikovanju in izvajanju skupne ‚krožne‘ vizije, ki bo preobrazila pridelovalne, proizvodne in potrošniške sisteme v procesu skupnega in trajnega eksperimentiranja, učenja in prilagajanja.« To je zapisano v dokumentu,  ki je bil januarja letos sprejet na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v Davosu.

Nadaljuj branje:
Krožno gospodarstvo je ključ

FOKUS: Uvod v krožno gospodarstvo

 

 

 

Neue Müll-Plattform für Europa

Die EU will regeln, wie möglichst viel Abfall in Recycling-Anlagen landen kann statt auf Deponien und in der Verbrennung. Dazu haben die EU-Kommission und Interessenvertreter in Brüssel ein neues Gremium zum Austausch gegründet. Umweltschützer kritisieren, dass dabei Unternehmen zu viel Gewicht bekommen.

Aus Brüssel Susanne Schwarz

Von der Linie zum Kreis: In Brüssel geht es in den kommenden Wochen und Monaten darum, wie man es schaffen kann, dass weniger Produkte ihr Ende auf klima- und umweltschädlichen Deponien und in Verbrennungsöfen finden. Das Gegenmodell trägt den Namen Kreislaufwirtschaft: Rohstoffe sollen durch Recycling wieder in Umlauf kommen, sodass die Ressourcen geschont werden.

 

Weniger als die Hälfte des Plastikmülls wird recycelt

Weniger als die Hälfte des Plastikmülls wird recycelt – der Rest wird verbrannt oder verschmutzt Meere und Landschaft. (Foto: Schulze von Glaßer)

In der kommenden Woche will das EU-Parlament seine Position zum passenden Richtlinien-Paket der EU-Kommission festlegen. Am heutigen Freitag haben sich dazu Unternehmen, Politiker und Thinktanks aus allen EU-Staaten zu einer Konferenz über Kreislaufwirtschaft in Brüssel getroffen. Künftig wollen sie einmal pro Jahr im Rahmen dieser neuen “Circular Economy Stakeholder Platform” diskutieren. Angeregt hatte das der Europäische Wirtschafts- und Sozialausschuss (EWSA), ein beratendes EU-Gremium aus gesellschaftlichen Interessenvertretern. Partner ist dabei die Europäische Kommission.

Klar ist: Nur reden wollen die Teilnehmer nicht. Sie wollen mitbestimmen, wie die EU die Abfallbehandlung künftig regelt. “Wir arbeiten hier mit der EU-Kommission zusammen”, betonte Cillian Lohan, der den Gesetzgebungsprozess zur Kreislaufwirtschaft für den EWSA verfolgt. “Das steigert unsere Chance, nicht nur folgenlos zu fachsimpeln.” Das scheint auch im Interesse der EU-Kommission zu liegen, die in der Union dafür zuständig ist, Richtlinien und Verordnungen vorzuschlagen, und anschließend die Verhandlungen zwischen EU-Parlament und Ministerrat begleitet. “Die Plattform ist ein Ort für bestehendes Wissen, für Kommunikation zwischen Interessengruppen und Politik und für Debatten”, sagte Daniel Calleja, Generaldirektor der Kommission für Umwelt.

Was passiert, wenn der Müll wieder entladen wird

Was passiert, wenn der Müll wieder entladen wird – damit will sich die EU stärker befassen. (Foto: Alba Group)

Die Slowenin Ladeja Godina Košir von der Denkfabrik Circular Change will auch, dass Unternehmen durch die Plattform voneinander lernen. “Manche Firmen wissen gar nicht, wo sie mit der Kreislaufwirtschaft anfangen sollen”, sagte Košir. Das Thema ist schließlich komplex: Erstens ist Recycling in vielen Fällen bisher mit Qualitätsverlusten verbunden und lohnt sich oft genug finanziell kaum. Zweitens geht es nicht nur um Abfall, sondern auch um die Herstellung und Nutzung von Produkten. Wenn elektronische Geräte beispielsweise gleich so gebaut werden, dass sie einfach und günstig zu reparieren sind, stellt sich die Frage nach Entsorgung oder Recycling lange nicht so scharf.

Wirtschaftslastiges Gremium

“Unsere Plattform kann Beispiele sammeln, bei denen das schon funktioniert, und Firmen können sich daran orientieren”, so Košir. Wie die Zusammenarbeit von Plattform und Politik künftig aussehen soll, beschäftigte viele Konferenzteilnehmer. “Wir müssen aufpassen, dass solche Best-Practice-Beispiele nicht sofort in neuen Regulierungen münden”, warf ein Unternehmer in der Abschlussdebatte ein und erhielt viel zustimmendes Nicken.

Recht allein mit seiner Meinung stand hingegen der gelernte Käser und langjährige Gewerkschafter Peter Schmidt da, der seit zwei Jahren für den EWSA arbeitet. “Die heutige Wettbewerbslogik bringt Unternehmen dazu, nach den geringsten Kosten zu streben – oft zu Lasten der Nachhaltigkeit”, sagte er. “Das ändert sich nicht ohne neue Regulierungen.”

 

Einig waren sich so gut wie alle, dass die Kreislaufwirtschaft für die Wirtschaft eine Chance ist, die Produktion effizienter zu gestalten – unabhängig von der ursprünglich ökologischen Idee, die Natur und die Ressourcen zu schonen und das Klima zu schützen. Leida Rijnhout vom Umwelt-Dachverband Friends of the Earth Europe befürchtet, dass genau diese Idee in den Hintergrund rücken könnte und die Anliegen von Klima- und Umweltschützern zu kurz kommen. “Die Interessen, die auf der Plattform vertreten werden, sind nicht sehr ausgewogen”, sagte Rijnhout. “Sie ist sehr wirtschaftslastig, während Nichtregierungsorganisationen und Gewerkschaften kaum beteiligt sind.”

Ljubljana: vzor krožnega gospodarstva v EU

Na Deležniški konferenci o krožnem gospodarstvu v Bruslju, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bilo precej govora tudi o slovenskih mestih. Predstavljeni smo bili kot vzor za mnoge druge prestolnice.

Konferenco, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spremljal optimizem glede krožnega gospodarstva, saj je večina evropskih in tudi nekaj svetovnih prestolnic dodobra zagrizlo v te aktivnosti. Timmermans je poudaril, da je pomembno, da pri tem sodelujejo vse države sveta, od Kitajske do Kalifornije, saj se problem razteza na globalni ravni. Za še bolj uspešno krožno tranzicijo potrebujemo sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ter drzne podjetniške pobude, ki imajo podporo civilne družbe, prav tako osveščene množice ljudi, ki omogoča učinkovito družbeno akcijo.

Razlika med trajnostnim razvojem in krožnim gospodarstvom

Na konferenci so izpostavili, da krožno gospodarstvo ni le nova floskula, temveč povsem prenovljena koncept in politika. Med konceptoma trajnostno (sustainability) in krožno gospodarstvo obstajajo namreč velike razlike. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta prinaša nove poslovne modele, ki zagotavljajo celostne in dolgoročne rešitve za vse.

 

Ljubljana kot primer odlične prakse

Ljubljana je zelena prestolnica

Ljubljana je zelena prestolnica

Pomembno govorniško vlogo na konferenci je prevzela voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

Podobne skupne rešitve bomo v EU skušali iskati s pomočjo vseevropske platforme za krožno gospodarstvo, ki bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo uresničevala široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh. “Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mest Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnih načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference, Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

 

Drugi dan deležniške konference o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Zagon vseevropske platforme za krožno gospodarstvo

 

Drugi dan Deležniške konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor, je bil v celoti namenjen zasnovi vseevropske platforme za krožno gospodarstvo. Ta bo zaživela pod okriljem Evropskega gospodarsko-socialnega odbora in bo skušala uresničiti široko participativni pristop vseh deležnikov k preoblikovanju evropskega zakonodajnega davčnega in regulatornega okvira v najširšem smislu. V tem smislu bo povečevala zavedanje in razumevanje konceptov krožnega gospodarstva, spodbujala dobre prakse in izmenjavo znanj na različnih ravneh.

 

Prek 400 udeležencev drugega dne srečanja: predstavnikov različnih panožnih združenj, naprednih modelov na področju krožnih poslovni modelov, regionalnih in nacionalnih platform za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo, akademikov in predstavnikov vseh ključnih evropskih institucij je oblikovalo 10 ključnih usmeritev za zagon in delovanje Evropske platforme za krožno gospodarstvo. V zaključnem panelu je sodelovala Ladeja Godina Košir, ki vodi platformo Circular Change, in izpostavila odgovornost, ki so prevzema nova platforma, za prihodnost Evropske unije, saj gre za vprašanje evropske konkurenčnosti, načina in kakovosti življenja. Še posebej, “ker gre za vprašanje ravnanja našimi viri, je na dolgi rok to tudi vprašanje vojne in miru,” je poudarila Godina Košir.

V zaključku srečanja je članica Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Brenda King napovedala naslednje korake pri razvoju Evropske platforme za krožno gospodarstvo, pri čemer bo prav Evropski ekonomsko-socialni odbor prevzel skrbništvo za nadaljevanje njenega zagona in v kratkem vzpostavil tudi njen sekretariat. Obenem bo še naprej dejavno vključeval vse udeležence, ki so prispevali k njeni zasnovi.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

“Danes se je v Bruslju zgodil pomemben premik v prehodu prehoda v krožno gospodarstvo. Velikega pomena je pristop od spodaj navzgor, ki ga zagotavlja široko vključenost in ima pomen za take deležnike, kot je mesto Maribor, kjer že uresničujemo pomembne projekte, s katerimi pospešujejo uveljavljanje krožnh načel gospodarjenja,” je poudaril eden od slovenskih udeležencev deležniške konference Igor Kos z Mestne občine Maribor.

 

Predstavnik Evropske komisije Daniel Calleja Crespo je vse udeležence povabil na tretjo deležniško konferenco o krožnem gospodarstvu ob letu osorej in zagotovil, da bo platforma do takrat vzpostavljena.

 

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm

Druga deležniška konferenca o krožnem gospodarstvu v Bruslju

Za uspešno krožno tranzicijo potrebujemo vključenost od spodaj navzgor, sodelovanje javnega in zasebnega ter drzne podjetniške pobude

 

Danes se je v Bruslju začela Deležniška konferenca o krožnem gospodarstvu, ki jo organizirata Evropska komisija in Evropski gospodarsko-socialni odbor. Na konferenci, ki jo je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans, je spregovorila voditeljica platforme Cricular Change Ladeja Godina Košir, ki je v uvodni plenarni sekciji izpostavila uspešen in celovit prehod mesta Ljubljane v bolj vzdržen in mestoma krožen družbeno-urbani sistem, ki povečuje kakovost življenja svojih prebivalcev in je že nekaj let vse bolj želena turistična destinacija.

 

Konferenco je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans

Konferenco je odprl podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans

Uvodoma je podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans izrazil podporo Evropske komisije sodelovanju vseh stakeholderjev v procesu učinkovitega in pravičnega prehoda v krožno gospodarstvo. Izpostavil je optimizem, ki ga lahko Evropejci upravičeno delimo med seboj prav zato, ker prehod v krožno gospodarstvo predstavlja pot na bolje, Evropejci pa smo kot državljani najbolje usposobljeni za to. Načelo sodelovanja širokega kroga udeležencev tak proces je najboljši odgovor za učinkovit prehod, ki naj po Timmermansovih besedah vključuje Kitajsko in druge azijske države, Kalifornijo in vse, ki želijo kar najhitreje napredovati v krožnem prehodu. Ta prehod poteka v zgodovinskem obdobju tretje industrijske revolucije, ta pa se prvič v zgodovini dogaja v globalnem kontekstu, sočasno po celem svetu. Zato je treba premagovati tudi vse ideološke ter druge odpore. Ne nazadnje je prav krožno gospodarstvo tisti pristop, ki presega disruptivno naravo tega tehnološkega prehoda.

Reinhard Schneider, predsednik uprave nemškega podjetja Werner&Mertz, znan po blagovni znamki Frosch

Konferenca poteka dobro leto po tem, ko je Evropska komisija sprejela obsežni paket ukrepov za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo – natančneje, decembra 2015, in katerega uveljavljanje je bilo v središču pozornosti v lanskoletnem semestru nizozemskega predsedovanja. Gre za drugo deležniško konferenco, katere osrednji namen je krepiti dialog z vsemi udeleženci krožnega prehoda: podjetji in gospodarskimi združenji, nevladnimi organizacijami, potrošniškimi organizacijami ter strokovnimi povezovalnimi in nasvetnimi platformami in akademskim svetom. To je bil eden od poudarkov tretjega uvodničarja, komisarja za okolje Karmenu Velle. Poudaril je še, da je komisija izvedla več kot polovico ukrepov iz akcijskega načrta, za nadaljnji napredek pa računa na podporo državljanov, deležnikov, Evropskega parlamenta in držav članic EU.

Predsednik Evropskega gospodarsko-socialnega odbora Georges Dassis pa je izpostavil pomen dialoga s civilno družbo, ki edinole lahko omogoči učinkovito družbeno akcijo, kakršna je tudi celovit krožni prehod.

Ladeja Godina Košir in Igor Kos z Mestne občine Maribor na konferenci

Ladeja Godina Košir je v svojem uvodu izpostavila dosežke Ljubljane na področju trajnostnega razvoja varovanja naravnega in življenjskega okolja in izboljšane kakovosti življenja v mestu. Ljubljana, ki je v letu 2016 postala zelena prestolnica Evrope, je za to potrebovala več kot desetletni proces, odločno voditeljstvo, dobro organizirano mestno upravo, ki je uspela vključiti someščane in infrastrukturo javnih podjetij ter platformo znanja in izkušenj, ki je na voljo v lokalnem in evropskem prostoru. Izpostavila je dosežke mesta, med drugim na področju varovanja vodnih virov in kakovosti vode, upravljanja z odpadki, prometne ureditve in turizma.

Donedavnega je Guido Braam vodil nizozemsko platformo Circle Economy, danes je podjetnik v Circular Valley

V nadaljevanju razprave, v kateri so med drugim sodelovali tudi Guido Braam, ki je donedavna vodil nizozemsko platformo Circle Economy, danes pa je podjetnik v Circular Valley in član nasvetnega odbora platforme Circular Change, Reinhard Schneider, predsednik uprave nemškega podjetja Werner&Mertz, bolj znanega po blagovni znamki Frosch, in predstaviki industrijskih in interesnih združenj, je izpostavila dragoceno vlogo drznih poslovnežev, potrebo po čim hitrejšem prenosu novih znanj v izobraževalni sistem in opozorila na izziv razdrobljenega pristopa h krožnemu prehodu, ki udeležence večkrat zmede kot pa poveže.

Guido Braam je poudaril, da je treba razlikovati med konceptom trajnosti (sustainability) in krožnega gospodarstva. Medtem ko je prvi usmerjen k povečevanju osveščenosti potrošnikov in vseh udeležencev v verigah vrednosti, je drugi usmerjen predvsem k inovativnosti. Ta naj prinese nove poslovne modele, ki bodo prinašali celostne in dolgoročne rešitve za vse.

Na konferenci bo v nadaljevanju spregovoril tudi drugi podpredsednik Evropske Komisije Jyrki Katainen, udeleženci pa bodo z delom nadaljevali tudi jutri. Pričakovani učinek dvodnevnega vrhunskega srečanja v Bruslju je razvoj vseevropske platforme za prehod v krožno gospodarstvo.

 

Konferenco je moč spremljati preko spleta tukaj: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-circular-eco-future-webstream

Celotno sporočilo EC: http://europa.eu/rapid/press-release_MEX-17-504_en.htm