More Plastic than Fish in the Ocean by 2050

Terrifying indication: on the current track, oceans will contain more plastic than fish by 2050 (by weight).

Fon Mathuros, Head of Media, Member of the Executive Committee, World Economic Forum Geneva wrote interesting article, published on World Economic Forum web page.

She pointed out some key findings from the report about plastic titled “The New Plastics Economy Rethinking the future of plastics”:

– Most plastic packaging is used only once; new report reveals that 95% of the value of plastic packaging material, worth $80 billion-$120 billion annually, is lost to the economy

– Report predicts that, on the current track, oceans will contain more plastic than fish by 2050 (by weight)

– Report offers vision for a global economy in which plastics never become waste, and a blueprint for the systemic change and collaboration needed to realize that vision

 

You can read full article here.

 

Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji

Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS, organizira posvet z naslovom: Potenciali krožnega gospodarstva v Severno Primorski regiji, ki bo v ponedeljek, 6. marca 2017, s pričetkom ob 12. uri, v dvorani Gospodarske zbornice Nova Gorica.

 V prvem delu posveta bo podrobna predstavitev vladnih ukrepov spodbujanja gospodarstva in zaposlovanja s poudarkom na področju krožnega gospodarstva.

Sledil bo del o Potencialih krožnega gospodarstva v Sloveniji in EU, kjer s svojo predstavijo sodeluje tudi platforma Circular Change in njena voditeljica Ladeja Godina Košir.

Nato pa bodo predstavljeni še primeri dobrih praks:

Petra Doljak, predstavitev blagovne znamke ponovne uporabe Re.Do v okviru Inštituta za urbane spremembe;

dr. Andreja Kutnar, Univerza na Primorskem, Projekt InnoRenew;

Edi Kraus, generalni direktor, član uprave AQUAFIL SLO, predstavitev primera krožnega gospodarstva;

Silvan Peršolja, Klet Brda, uspešna zgodba briškega vinarstva;

mag. Rudi Kragelj, energetsko učinkovito podjetje in inovacije zelene mobilnosti, Hidria AET,

Lilijana Brajlih, lokalna samooskrba v krožnem gospodarstvu, Potencial inštitut.

Udeležba na posvetu je brezplačna, zaradi omejenega števila udeležencev pa je potrebna predhodna prijava, najkasneje do 2.3.2017 na elektronski naslov: klavdija.merc@gov.si.

 

Več o programu je na voljo na tej povezavi.

 

 

 

Končna postaja: morje?

Do 23. aprila vabljeni, da si v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje ogledate razstavo: Končna postaja: morje?

Razstavo je zasnoval švicarski Muzej za oblikovanje Zürich in je doslej gostovala v 17 mestih po svetu. Gostile so jo med drugim tudi Finska, Nemčija, Hongkong, Maroko, Danska.

Pri razstavi sodelujejo: Inštitut za vode Republike Slovenije, Nacionalni inštitut za biologijo – Morska biološka postaja Piran, Kemijski inštitut, AquafilSLO d.o.o., Društvo Morigenos, Zavod za varstvo kulturne dediščine – Restavratorski center.

Plastične vrečke, otroške igrače, plastenke, živilska embalaža … Od začetka 20. stoletja je ta material na osnovi mineralnih olj doživel zmagovit pohod skozi svet potrošništva. Prednosti plastike so očitne: je poceni, preprosta za obdelavo in ima lahko katere koli zaželene značilnosti. Naš vsakdan je poln plastike. Toda kaj se zgodi s plastičnimi izdelki ob koncu njihove življenjske dobe?

Velik del teh izdelkov (vsako leto več kot 6,4 milijona ton) nenadzorovano pristane v našem okolju ter naposled tudi v morjih, ki se tako postopoma spreminjajo v globalno plastično juho.

 

Več o razstavi na povezavi tukaj. 

We don’t need to consume less – we just need to design better products

The world doesn’t have a consumption problem, it has a design problem, says Lewis Perkins, President of the Cradle to Cradle Products Innovation Institute and a member of the Global Future Council on Consumption. Instead of consuming less, we need to design products that are less harmful to our environment and the labour force that creates them, he argues in interview for World Economic Forum.

What are the emerging trends in the shifting patterns of consumption?

I think there are three, and they all fit closely together. The first one is the circular economy: we are paying more and more attention to the materials that go into products.

The second is the sharing economy: we are shifting from models of ownership to models of service. There are limits to what we might want to share – toothbrushes, for example – but there’s a lot of potential to take the model that’s growing exponentially with Uber and AirBnB into other products, like technology, hardware or apparel. If current trend forecasting is correct, the rising generation of consumers will think very differently about the concept of ownership.

Finally, there’s a nascent but growing backlash against designed obsolescence – the idea that you buy an Apple or Apple phone, say, and expect to throw it away and get another in 12-18 months. Products like the Fairphone – which is designed to be repaired and upgraded by replacing modules, for greater longevity – could be seriously disruptive to this kind of business model.

You can read full interview here.

India planted 50 million trees in one day — smashing the world record

50.4 million trees in just 24 hours

A new world record: they planted 50.4 million trees in just 24 hours.

“As part of the reforestation initiative, 800,000 volunteers in the Indian state of Uttar Pradesh set a new world record: they planted 50.4 million trees in just 24 hours. The previous world record, set by Pakistan in 2013, was 847,275 trees.

More than 80 different species of sapling were raised at local nurseries and planted at over 6,000 locations across the state in 2016.”

News was published by Robert Guy, Content Producer, Formative Content on World Economic Forum web page. You can read full article here.…

Ladeja Godina Košir: Porabljamo več, kot nam zemlja lahko daje

»Prehranska varnost je poleg vojaške in energetske varnosti ključna vrednota sodobnega življenja. V Sloveniji za zdaj jemo varno in kakovostno hrano,« so na televiziji Vaš kanal v oddaji: »Smo dobri gospodarji?« strnili ključno sporočilo tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu na Dolenjskem, Posavju in Beli krajini, ki ga je v Novem mestu pripravil Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP).

»Vemo, da so viri omenjeni, število prebivalcev narašča, potrošnja se povečuje, srednji razred raste in porabljamo več, kot nam zemlja lahko daje,« je za Vaš kanal poudarila Ladeja Godina Košir, pobudnica in izvršna direktorica platforme Circular Change. Izpostavila je, da se premalo zavedamo pomena nič kilometrov od proizvajalca do krožnika in prehranjevanja v skladu s sezono.

Kupujmo in jejmo lokalno hrano

»Če pogledamo, kaj nam pridelovalci na področju kmetijstva od živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in tudi ribogojstva nudijo, bi lahko svoje jedilnike zelo kakovostno sestavili, morda kdaj plačali celo kašne evro več, pa bi ta ostal v našem sistemu. S tem bi posredno vplivali na zdravje ljudi, kar zanemarjamo, ker hrana je ključna, kako se ljudje počutimo. In to je tisti potencial, ki ga imamo, pa ga morda premalo izkoriščamo,« je izpostavila ključne izzive in priložnosti.

Celotno oddajo si lahko ogledate na tej povezavi.

 

Bogovič: Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu

Podgorci, Ormož – 17. februar 2017 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je četrti regijski Evropski pogovor o krožnem gospodarstvu posvetil razvojnim možnostim na območju občin v Podravju, ki spadajo v okvir KGZS Zavoda Ptuj.

Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu

“Sladkorna pesa je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu.”

Na pogovoru so sodelovali: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, Miran Klinc, svetovalec za kmetijstvo Občine Ormož, dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Doris Letina, regijska predstavnica Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa vodi Peter Pribožič, vodja Oddelka za kmetijsko svetovanje KGZS Zavoda Ptuj.

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je poudarja, da slovenski kmetje že stoletja iz roda v rod prenašajo gospodarjenje po načelih krožnega ter izraža upanje, da se bodo tudi pri nas z novostmi v preskrbovalni verigi in pri dostopu hrane potrošnikom načela krožnega gospodarstva še okrepila. Pozdravlja tudi prizadevanja članov Društva pridelovalcev sladkorne pese Slovenije za obuditev proizvodnje sladkorne pese v Sloveniji.

»Sladkorna pesa je rastlina, ki skozi vegetacijo pridela največ sladkorja, energije na hektar. Prav zaradi tega je šampionka med poljščinami v krožnem gospodarstvu, o čemer smo se prepričali v Belgiji in na Nizozemskem, kamor sem kot evropski poslanec člane društva in druge slovenske strokovnjake tudi povabil na študijski obisk,« pove Bogovič.

Kako poenostaviti in posodobiti skupno kmetijsko politiko, da bodo te kos izzivom 21. stoletja, išče cela Evropa.

Cilj: boljše odzivanje na vse izzive 21. stoletja

»Odgovor na to, kako poenostaviti in posodobiti skupno kmetijsko politiko (SKP), da bodo te kos izzivom 21. stoletja, išče ne le Slovenija, temveč cela Evropa,« pa ob predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva izpostavlja Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). Spomni tudi, da je Phil Hogan, evropski komisar za kmetijstvo in razvoj podeželja, v začetku februarja izpostavil skupni cilj Skupne kmetijske politike (SKP), ki je: boljše odzivanje na družbene, politične, okoljske in gospodarske izzive 21. stoletja. »Prehranska varnost in vitalnost podeželja sta dva ključna razvojna gradnika, ki se vključujeta v širši koncept prehoda v krožno gospodarstvo«, opozarja Godina Košir.

Prednost razvoju družinskih kmetij

Andrej Rebernišek, direktor KGZS Zavod Ptuj, predstavlja naravne pogoje za pridelavo hrane v Podravju, ki so v tem okolju odlični. »Imamo še veliko neizkoriščenih naravnih potencialov za namakanje, odlične pogoje za vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo, ki jih je smiselno izkoristiti.« Pove tudi, da so v zadnjih letih uspeli razviti evropsko primerljive kmetije, ki se lahko soočajo z novimi izzivi, kot so tudi nove tehnologije pridelave hrane. »Veliko pa imamo še za postoriti na področju organiziranosti, povezovanja in enotnega nastopa na trgu, s ciljem spodbuditi zavest potrošnika o pomenu doma pridelane zdrave hrane. Prav zagotovo pa je treba spremeniti zemljiško politiko, ki bo dala prednost razvoju družinskih kmetij, ki morajo biti steber razvoja kmetijstva v Sloveniji,« še izpostavlja Rebernišek.

Prihodnost so alternativni proizvodi iz sladkorne pese

O pomenu vrnitve sladkorne pese na slovenka polja dr. Črtomir Rozman, redni profesor Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, poudarja vlogo sladkorne pese v kolobarju, ki je izrazito večkratna in multifunkcijska. »Poleg tega, da tudi po evropskih podatkih dosega najvišje pokritje med glavnimi poljščinami, daje poleg sladkorja tudi številne stranske proizvode, kot so pesni rezanci in melasa,« je povedal dr. Rozman in svojo predstavitev podkrepil s podatki, da sladkorna pesa v primerjavi z drugimi kulturami, ki za dober pridelek zahtevajo kakovostno in dosledno agrotehniko, pušča zemljišče z dobrimi fizikalnimi lastnostmi in tudi številne organske ostanke v obliki neuporabljene glave z listjem. Pove pa tudi, da so v zadnjem času raziskave usmerjene tudi v razvoj alternativnih proizvodov iz sladkorne pese.

Celovito podporno okolje za mlade kmete

Doris Letina, regijska predstavnica  Zveze slovenske podeželske mladine za Podravje, Skupina ZSPM za mlade kmete in kmetijsko politiko, pa opozori, da kmet ni samo nekdo, ki prideluje hrano, ampak je tisti, ki nas hrani: »Mladim kmetom, ki so prihodnost slovenskega kmetijstva, želimo z Akcijskim načrtom za delo z mladimi kmeti, ki ga je pripravila ZSPM v sodelovanju z MKGP ter KGZS, omogočiti celovito podporno okolje, kjer bodo pridobivali nova znanja, izmenjevali izkušnje, se povezovali, z družino brezskrbno šli na dopust, za svoje delo pa dobili zasluženo plačilo in bili med deležniki cenjeni in upoštevani.« V ZSPM želijo, da širša javnost mladega kmeta prepozna kot tistega, ki ima znanje, veščine, delavnost in ki stremi k trajnostnemu razvoju ter je pomemben člen lokalnega in tudi nacionalnega okolja.

Krožno gospodarstvo je priložnost za dolenjsko, posavsko in belokranjsko kmetijstvo

Novo mesto, 3. februar 2017 –  Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je v okviru svojega tretjega regijskega Evropskega pogovora o krožnem gospodarstvu in kmetijstvu posvetil Dolenjski, Posavju in Beli krajini. Na pogovoru v Novem mestu so o izzivih in priložnostih krožnega gospodarstva iz različnih področij in vidikov govorili: mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba), dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, dr. Vida Čadonič Špelič, direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto, Jože Leskovar, direktor sektorja komunale, Kostak, d. d.; Boris Grabrijan, direktor Javnega zavoda Krajinski park Kolpa; Alojz Kastelic, Ekološka kmetija Kastelic: Predstavitev preusmeritve iz intenzivne govedorejske kmetije v ekološko sadjarsko kmetijo, Tone Hrovat, direktor Šolskega centra Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, in Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP), pogovor pa je vodil Jože Simončič, direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/PP), nekdanji minister za kmetijstvo in okolje, je uvodoma povzel besede sadjarja Danija Gradišnika iz podobnega nedavnega tematskega pogovora v Velenju, ki je dejal, da kmetje že desetletja, stoletja delajo po zakonitostih krožnega gospodarstva, samo da tedaj niso vedeli, da se temu reče »krožno gospodarstvo«. »Trajnostni vidik kmetovanja je torej že v osnovi tudi nekakšen »genski zapis« delovanja kmetov tudi v Sloveniji,« je poudaril Bogovič, ki si želi, da bi tudi pri nas z novostmi tako v preskrbovalni verigi kot tudi v dostopu hrane potrošnikom te principe krožnega gospodarstva še okrepili. Bogovič je opozoril tudi na občutljiv odnos med področjema kmetijstva in varovanjem okolja, ki mora potekati v dialogu in soglasju, kot tudi področje ravnanja odpadkov, ki je prav tako eno izmed bistvenih v krožnem gospodarstvu, in o čemer so spregovorili tudi njegovi gosti na pogovoru.

 

»Leta 2050 bo treba na planetu Zemlja nahraniti 9,6 milijard ljudi. Že danes pa je kar 60 % eko-sistemov degradiranih in jih ne uporabljamo trajnostno,« je v svoji predstavitvi temeljnih načel krožnega gospodarstva opozorila Ladeja Godina Košir, iniciatorka in integratorka platforme Circular Change (Krožna sprememba). »Leta 2010 smo tudi prvič zabeležili počasnejšo rast pridelkov od rasti prebivalstva. Spremembe torej niso stvar izbire, temveč nuje, če želimo na tem planetu kot civilizacija preživeti,« je dejala in pojasnila, da krožno gospodarstvo kot nov ekonomski model razpira priložnosti za povezovanje in sodelovanje med različnimi deležniki s ciljem maksimiziranja vrednosti izdelkov in storitev, s čimer prispevajo k čim manjši izrabi naravnih virov ter ustvarjajo pozitivne družbene in okoljske učinke.

 

V svoji predstavitvi pomena, vizije, ciljev in strategije dela je dr. Jože Podgoršek, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Republike Slovenije, poudaril: »Veriga preskrbe s hrano je v svojem bistvu le ena od oblik krožnega gospodarstva. Le uspešna kmetijska gospodarstva, uspešna živilska podjetja, uspešne zadruge bodo prek svojih zaposlenih ali lastnih zaposlitev spodbujale potrošnika, da bo kupoval v trgovskih centrih, zato je treba vztrajati na dobrih odnosih med partnerji v verigi preskrbe s hrano v Sloveniji. Pritisk na nižanje cen ali poslabševanje odnosov med partnerji v verigi namreč nedvomno ustvarja nižjo kupno moč prebivalstva in s tem slabi trgovske sisteme. Kot varuh se zato trudim za trajnostno verigo preskrbe s hrano, za pozitivne odnose med partnerji, za močne posamezne deležnike, ki prispevajo h gospodarski rasti naše družbe in zagotavljajo trajnostno preskrbo s kakovostno in varno pridelano lokalno hrano.«

Direktorica občinske uprave Mestne občine Novo mesto dr. Vida Čadonič Špelič je povedala, da je najbolje, da si hrano pridelamo na svojem vrtu oz. njivi. »Priporočam, da si izberemo svojo kmetijo, ki jo dobro poznamo in kupujemo kar na mestu pridelave. Kadar to ni  možno, pa moramo kupovati z glavo. To pomeni, da dobro pogledamo deklaracijo, na kateri piše, kaj proizvod vsebuje, predvsem pa, od kod je. Slovenski proizvodi so, posebno tisti butično in lokalno izdelani, na tržnici dražji od tistih v velikih supermarketih, kar je logično. Žal v današnjem času vendarle prevladuje cena,« je še dejala Čadonič Špeličeva.