VALTEX na globalnem tekmovanju The Circulars 2017 prejel javno priznanje, Slovenija odlična četrta po številu prijav

V tekmovanju za nagrade The Circulars 2017 World Economic Foruma (WEF) in Foruma of Young Global Leaders poleg projekta Komunalni snovni krog Novega mesta podjetja VALTEX opažena tudi Slovenija, ki je z 10 prijavami v sedmih kategorijah po številu oddanih prijav že v prvem letu sodelovanja na 4. mestu med državami. Skupno so organizatorji prejeli kar 11 odstotkov več prijav dobrih praks s področja krožnega gospodarstva kot lani.

Na svetovnem tekmovanju dobrih praks krožnega gospodarstva The Circulars 2017 je VALTEX za projekt »Material flow cycle of BC – Novo Mesto« (Komunalni snovni krog Novega mesta) med številnimi prijavami podjetij, institucij, mest in regiji z vsega sveta prejel prav posebno pohvalo za sodelovanje – HIGHLY COMMENDED – v kategoriji najboljši vladni, mestni oz. regionalni projekt krožnega gospodarstva.

Globalno tekmovanje, ki ga organizirata World Economic Forum (Svetovni gospodarski forum) in Forum of Young Global Leaders (Forum mladih globalnih voditeljev), letos poteka že tretjič. Namenjano je širjenju in prepoznavanju najboljših praks krožnega gospodarstva v svetovnem merilu. Slovesna razglasitev zmagovalcev bo, kot vsako leto doslej, na Svetovnem gospodarskem vrhu v Davosu v drugi polovici januarja 2017.

»Slovenija bi bila lahko v svetu prepoznavna ne le po bratih Prevc, ampak tudi po projektih na področju krožnega gospodarstva,« je prepričan Niko Kumar, direktor podjetja VALTEX in avtor krožnega projekta Komunalni snovni krog Novo mesto.

Zahvalo in pohvalo je s strani organizatorjev prejela tudi Slovenija in platforma Circular Change, kot podporni partner izbora. Slovenija je namreč s skupno kar 10 prijavami med državami že v prvem letu sodelovanja v globalnem izboru World Economic Foruma in Forum mladih globalnih voditeljev na 4. mestu.

»Zelo smo zadovoljni s številom prijav, ki smo jih tokrat prejeli iz Slovenije. So rezultat dobrega  partnerskega sodelovanja in so hkrati odraz obsežnega dela, ki ste ga kot platforma Circular Change v Sloveniji že opravili za spodbujanje prehoda v krožno gospodarstvo,« so zapisali organizatorji izbora.

»Vseli smo, da se že in se bo tudi v prihodnje o primerih dobrih krožnih praks iz Slovenije, kot je VALTEX, pa tudi druga, recimo Aquafil, Petrol Energetika, Skaza, Iskraemeco in podobnih slišalo v mednarodni skupnosti, še posebej znotraj tako pomembnih inštitucij kot je Svetovni gospodarski forum, ki s tekmovanjem The Circulars podjetja, vladne inštitucije, voditelje in lokalne skupnosti na ta način že tri leta spodbuja in ozavešča o pomenu prehoda iz linearnega v krožni gospodarski model. In prav to je poslanstvo tudi naše platforme,« je ob tej priložnosti povedala mag. Ladeja Godina Košir, izvršna direktorica Circular Chage.  

 Krožne prakse v The Circulars iz Slovenije

Iz Slovenije so se v izbor The Circulars 2017 prijavili: v kategoriji People’s Choice Entrepreneur Donar in Kaaita; v kategoriji multinacionalk: Knauf Insulation in Aquafil (prijava je bila oddana s strani matičnega podjetja v Italiji), v kategoriji Government, Cities & Regions: EKO INICIATIVA (v konzorciju: VALTEX, Lucart, DROE Unirec, Mestna občina Novo mesto), v kategoriji malih in srednje velikih podjetij pa: socialno podjetje Center ponovne uporabe, Petrol Energetika (v konzorciju: SIJ, Metal Ravne, Inštitut Jožef Stefan in lokalna skupnost Ravne na Koroškem), Iskraemeco, Skaza, Smart Plastic in Avant Car.

Za nagrado voditelj na področju krožnega gospodarstva je platforma Circular Change predlagala Mojco Markizeti, ki v podjetju Iskraemeco vodi razvoj pravičnega pametnega števca za elektriko. Markizetijeva je tudi pomemben motor pri razvoju t. i. Transparency toola, posebnega orodja, ki bo v prihodnosti industriji omogočal popolno preglednost in sledljivost vsakega izdelka: iz katerih surovin in materialov je, kje so bile surovine ali materiali pridobljeni in v kakšnih delovnih pogojih.

Iz tetrapaka recikliran higienski papir

Niko Kumar pojasnjuje, da je krožna ideja podjetja VALTEX preprosta in zelo enostavna za izpeljavo. V Novem mestu so potrebovali 18 mesecev, da so z ozaveščanjem o ločenem zbiranju tetrapak embalaže, ki jo nato s pomočjo partnerjev reciklirajo v higienski papir in nato vrnejo v lokalno okolje, že pokrili 35 odstotkov potreb po teh izdelkih pri javnih porabnikih v mestu (javna podjetja,šole, vrtci…).

Niko Kumar, direktor podjetja VALTEX in avtor krožnega projekta Komunalni snovni krog Novo mesto. Foto: Andreja Basle

»Občani so na ta način z doslednim ločevanjem sami sebi vir kakovostne surovine – in tako delajo zase,« pravi Niko Kumar, ki je prepričan, da je projekt tudi ena od najbolj učinkovitih poti za ozaveščanje ljudi o trajnostnem in krožnem načinu ravnanja v vsakodnevnem življenju.

Na podlagi uspešno izpeljanega projekta je zdaj VALTEX lahko iniciator in koordinator vzpostavljanja novih »Komunalnih snovnih krogov mest«. »To v praksi pomeni, da povezujemo, premagujemo ovire, ustvarjamo priložnost, s pridobljenim znanjem in izkušnjami pomagamo pri izvedbi projektov in spodbujanju krožnih praks. In naš cilj je povabiti čim več  lokalnih oblasti k sodelovanju, da bi ljudem omogočili postati aktivni del krožnega gospodarstva,« dodaja Kumar.

 Letos kar 11 odstotkov več prijav

V prvih dveh letih je v izboru za globalne nagrade The Circulars sodelovalo preko 400 podjetij iz 36 držav. Koliko podjetij, organizacij in vladnih projektov sodeluje letos, organizatorji še ne želijo razkriti, so pa potrdili, da so prejeli 11 odstotkov več prijav kot leto pred tem.

Ladeja Godina Košir pojasnjuje, da – ko je pozno poleti s strani organizatorjev prišlo povabilo k sodelovanju v izboru – je bila to velika potrditev za to, »da so našo platformo Circular Change opazili in prepoznali tudi v tujini. In čeprav je bilo časa, da se slovenski primeri dobrih praks vključijo v izbor zelo malo, manj kot en mesec, smo povabilu rekli ja in takoj začeli z delom. Zato zahvala vsem podjetjem, da ki so se odločila sodelovati in so tako Slovenijo tudi v mednarodnem merilu postavila na tako visoko mesto med državami, kjer se krožno gospodarstvo hitro krepi. Po finalnem dogodku bomo sodelovanje z organizatorji nadaljevali in še okrepili ter ga nadgradili tudi v Sloveniji.«

Leta 2015 nagrajen dr. Janez Potočnik

Finalisti letošnjega izbora so objavljeni na spletni strani https://thecirculars.org/. V 27 članski komisiji ekspertov, ki so ocenjevali prispele prijave, je bil tudi dr. Janez Potočnik, mednarodni ekspert za krožno gospodarstvo, nekdanji evropski komisar za okolje in predsednik posvetovalnega odbora platforme Circular Change.

Leta 2015 pa je prestižno nagrado The Circulars za voditelja na področju krožnega gospodarstva prejel prav dr. Janez Potočnik.

Zmagovalci letošnjega izbora bodo razglašeni na slovesnosti v januarju v Davosu. Leta 2015 pa je prestižno nagrado The Circulars za voditelja na področju krožnega gospodarstva prejel prav dr. Janez Potočnik – in sicer za svoje prebojno delo na področju krožnega gospodarstva, saj je kot evropski komisar za okolje predlagal prvi paket za prehod v krožno gospodarstvo na ravni EU.

“Želimo slišati vaše predloge za prehod v krožno”

Na regijski konferenci, ki je potekala pod naslovom Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju, se je v Kulturnem centru Ravne na Koroškem danes zbralo več kot 60 udeležencev iz gospodarstva in lokalnih skupnosti.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo je v uvodu med drugim izpostavil, da v okviru Partnerstva zelo intenzivno pripravljajo akcijski načrt za leto 2017/2018, ki bo nadgradnja obstoječega. »In v tem procesu si želimo dvosmerne komunikacije. Regijski posvet, kot je današnji in sta bila dva že pred tem, je izrazito usmerjen v to, da želimo slišati vaše predloge, vaše aktivnosti tako gospodarstva kot lokalne skupnosti, da tiste ukrepe, ki jih ministrstva že pripravljajo in jih je možno še nadgraditi, nadgradimo tako, da bodo kar se da učinkovito podprli aktivnosti, ki se že dogajajo.«

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade in vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo. Foto: Andreja Basle

Poudaril je še, da se vse aktivnosti na področju zelenega in krožnega gospodarstva dogajajo na ravni lokalnih skupnosti.

»Tu ni nekih abstraktnih projektov, ampak se vsi zgodijo ali na ravno občine ali pa regije in nato širijo. Prav zato je tu sodelovanje bodisi z matično občino, močnimi raziskovalnimi inštitucijami in podjetji ključnega pomena,« je še dodal Slapnik.

Projekt izkoriščanja odpadne toplote

»Povezovanje lokalne skupnosti, gospodarstva, politike in izobraževalnih inštitucij je pri nas na Koroškem rodilo prve sadove,« je v nadaljevanju povedala Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike in predsednica upravnega odbora GZS, OZ Koroška.

Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike in predsednica upravnega odbora GZS, OZ Koroška. Foto: Andreja Basle

 

Med številnimi industrijskimi conami je izpostavila gospodarsko območje Ravne, kjer je doma jeklarska industrija. Dodala je, da je prav jeklarska industrija v preteklem obdobju veliko investirala, kar je pogoj za odpiranje novih delovnih mest.  In poudarila, da je »župan Raven na Koroškem eden izmed ključnih akterjev za snovanje modelov krožnega gospodarstva, saj brez vključenosti lokalne skupnosti kot kreatorja javno-zasebnega partnerstva novega poslovnega modela ne bi bilo.«

Petrol Energetiki je namreč skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem.

Kertova je prepričana, da ima projekt izjemno velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv.

Projekt so podrobno predstavili: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne SIJ.

Foto: Andreja Basle

Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo iz Skupine SIJ. Foto: Andreja Basle

»Ko smo šli v projekt, smo družbi dali izziv, poiščite še nekaj več, ne le osnoven proces. V okviru tega smo organizirali tudi obisk dveh jeklarn v Gradcu. Tam je percepcija prebivalcev mesta takšna, da jih 70 odstotkov sploh ne ve, da je objekt jeklarna. Menijo, da je to toplarna, saj gre za zelo lepo urejen objekt iz katerega ni nobenih emisij,« je izziv in proces sodelovanja s Petrolom Energetiko opisal Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo iz Skupine SIJ. In dodal, da je iz tega sodelovanja nastala uspešna zgodba. »Mora biti pa že v samih temeljih sodelovanje zastavljeno tako, da se ve, kakšna je razdelitev vložkov in prihrankov ter kaj je čigav interes,« je poudaril.

Koroška je žal regija, ki zgublja število prebivalcev

Dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem. Foto: Andreja Basle

»Občine se zavedamo, da obstajamo predvsem zaradi pogojev gospodarskega razvoja, kajti ljudje, če v nekem okolju nimajo dela, se preprosto izselijo v tisto okolje, kjer imajo delo. Koroška je žal regija, ki zgublja število prebivalcev, v zadnjih 10, 15 letih smo izgubili kar nekaj tisoč prebivalcev. In gospodarstvo, ki se povezuje, je lahko tisti garant, da ne bomo doživeli negativne spirale. Ena rešitev, ki jo vidimo, je tretja razvojna os. In tudi ta regijska konferenca je dober primer odgovornega ravnanja gospodarske družbe, v tem primeru Petrola Energetike, ki vidi čez svoje poslovne cilje, ki jih tudi mora izpolnjevati, zato skupaj z njimi delamo konkretne korake,« je v nagovoru povedal dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem.

Iz odpada Mariborčanov bodo pridobivali surovine

V drugem delu so udeleženci prisluhnili še enemu primeru dobre prakse. Kako so vzpostavili učinkovita krožna partnerstva so povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt so predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Konferenca se je zaključil z okroglo mizi z naslovom: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na njej so svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetike, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana Mestne občine Maribor.

Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti

Jutri, 14. decembra 21016, bo v Kulturnem centru Ravne na Koroškem potekala regionalna konferenca: Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju.

Namen konference je vzpostavitev dialoga med vlado, ključnimi akterji lokalne skupnosti in podjetji ter na podlagi primerov dobrih praks identificirati mehanizme za spodbujanje in vzpostavljanje učinkovitih in krožnih javno-zasebnih partnerstev.

Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade. Foto: Andreja Basle

Pričela se bo ob 9.30 uri in zgodaj popoldne zaključila z okroglo mizo: Krožno sodelovanje države, podjetij in lokalne skupnosti – kaj lahko naredimo takoj – če izstopimo iz silosov in se povežemo. Na okrogli mizi bodo svoja stališča delili: Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, ki bo tudi uvodni govornik, Slavko Kanalec, direktor za tehnologijo, Skupina SIJ, Mojca Kert, direktorica Petrola Energetika, dr. Tomaž Rožen, župan Raven na Koroškem, Ivan Plevnik, direktor Koroškega centra za ravnanje z odpadki in Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor.

Konferenca je nadaljevanje meseca krožnega gospodarstva, ki je potekal v novembru. Zasnovana je v sodelovanju platforme Circular Change in Petrola Energetike ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade.

Zelo pomembno je financiranje tovrstnih projektov, zato bodo predstavniki vlade tokrat govorili predvsem o tem, kateri ukrepi in finančni viri bodo podjetjem in lokalnim skupnost na področju javno zasebnih partnerstev in krožnega gospodarstva na voljo v letu 2017 in naprej.

Matjaž Franc Zupančič – Tičo, državni sekretar Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) bo spregovoril o Finančnih virih za krožne projekte v EU. Ladeja Godina Košir, izvršna direktorica Circular Change bo predstavila Povzetek aktivnosti na ravni vlade RS in na ravni gospodarstva ter tudi moderirala konferenco, dr. Dragica Marinič, Štajerska gospodarska zbornica, pa bo govorila o pomenu SRIP- Mreže za prehod v krožno gospodarstvo

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

V središču regionalne konference bodo dobre poslovne prakse. Kako vzpostaviti učinkovita krožna partnerstva bodo povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic. Projekt bodo predstavili: Igor Kos, svetovalec v kabinetu župana, Mestna občina Maribor, Mirko Šprinzer, avtor zasnove modela krožnega gospodarstva v Mariboru in Miran Rožman, vodja razvoja v Energetiki Maribor.

Metal Ravne (del skupine SIJ).

V Petrolu Energetiki prav tako verjamemo v sodelovanje in razvoj v okviru javno zasebnih partnerstev. Podjetje je skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravne na Koroškem. Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv. Predstavili ga bodo: Darinka Potočnik, direktorica področja Razvoja in upravljanja, Petrol Energetika, Andrej Gradišnik, glavni direktor SIJ Metala Ravne, Miran Fužir, Petrol Energetika in Kristijan Plesnik, Metal Ravne.

Celoten program je na voljo na tej povezavi.

6 minutes to explain circular economy? Look into Circular Cellular

»Explaining the concept of circular economy and getting people on board can be tough, but a new film from Ed Scott-Clarke might be your best bet. Circular Cellular, made as part of Dell’s Legacy of Good programme, offers a six-minute intro to the circular economy with a smartphone as the focus, and input from Fairphone and the Ellen MacArthur Foundation,«  wrote Joe Iles Editor in Chief of Circulate and Digital Architect at the Ellen MacArthur Foundation in video introduction on Circulate.

Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju

Vabimo vas na regionalno konferenco: Do večje konkurenčnosti regije z aktivnimi partnerstvi –  Uspešni modeli krožnega gospodarstva vzpostavljeni na sodelovanju, ki bo potekala v sredo, 14. decembra 2016, v Kulturnem centru Ravne na Koroškem (Gledališka pot 1, 2390 Ravne na Koroškem), s pričetkom ob 9.30 uri.

Konferenca predstavlja nadaljevanje meseca krožnega gospodarstva, ki je potekal v novembru. Zasnovana je v sodelovanju platforme Circular Change in Petrol Energetike ter Partnerstva za zeleno gospodarstvo, ki ga vodi Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade, ob sodelovanju Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).

Namen konference je vzpostavitev dialoga med vlado, ključnimi akterji lokalne skupnosti in podjetji ter na podlagi primerov dobrih praks identificirati mehanizme za spodbujanje in vzpostavljanje učinkovitih in krožnih javno-zasebnih partnerstev.

Javno-zasebna partnerstva za Ravne na Koroškem in celotno regijo lahko pomenijo učinkovit ekonomsko, okoljsko in družbeno utemeljen prehod v model krožnega gospodarstva. S tem se krepita vidnost in konkurenčnost regije.

V središču regionalne konference bodo dobre poslovne prakse. Kako vzpostaviti učinkovita krožna partnerstva bodo povedali nosilci projekta Wcycle, ki je v Mariboru povezal Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Mariborski projekt v prvem koraku stavi na povezovanje javnih podjetij, ki bodo izkoristila odpad, ki ga proizvedejo Mariborčani, kot surovino. Predvideva pa tudi vzpostavitev raziskovalnega inštituta in s strateškim partnerjem ustanovitev mednarodnega podjetja s sedežem v eni od evropskih prestolnic.

V Petrolu Energetiki prav tako verjamemo v sodelovanje in razvoj v okviru javno zasebnih partnerstev. Podjetje je skupaj z lokalno skupnostjo, Metalom Ravne (del skupine SIJ) in Institutom Jožef Štefan uspelo zasnovati in izvesti inovativni in na principih krožnega gospodarstva temelječ projekt izkoriščanja odpadne toplote iz industrije za daljinsko ogrevanje na gospodarskem območju in v mestu Ravene na Koroškem. Projekt ima velik potencial za nadaljnji razvoj in širšo implementacijo, saj gre za prvi tovrsten projekt v slovenskem prostoru, ki je uspešno poiskal in povezal porabnike odpadne toplote ter razvil potrebne tehnične in organizacijske rešitve, kar je pri tovrstnih projektih največji izziv.

Seveda pa je pomemben element financiranje tovrstnih projektov. Kako najti in pridobiti ustrezne vire? Predstavniki vlade bodo tokrat govorili predvsem o tem, kateri ukrepi in finančni viri bodo podjetjem in lokalnim skupnost na področju javno zasebnih partnerstev in krožnega gospodarstva na voljo v letu 2017 in naprej.

Več o programu si lahko ogledate tukaj.

Pridružite se nam pri snovanju in povezovanju v krožna javno-zasebna partnerstva in bodite v letu 2017 tudi vi soustvarjalci krožnega sodelovanja.  

Udeležba na konferenci je brezplačna. Zaradi omejenega števila mest je obvezna predhodna prijava preko obrazca, ki je dostopen tukaj ali po elektronski  pošti: join@circularchange.com, najkasneje do torka, 13. decembra 2016.

 

CEL.KROG: razvoj nano celuloze in napredne embalaže

Na mednarodnem srečanju slovenskega papirništva 2016, ki je potekalo 23. novembra na Bledu pod naslovom  »PAPIR – VEDNO VZNEMIRLJIVA ZGODBA, je Inštitut za celulozo in papir predstavil program krožnega gospodarstva CEL.KROG.

Mateja Mešl, direktorica Inštituta, je udeležencem v predavanju z naslovom »Papirništvo v osrčju krožnega gospodarjenja« predstavila ambiciozne načrte za učinkovitejšo izrabo najbogatejšega obnovljivega produkcijskega vira – primarne in odpadne biomase ter priložnosti za papirništvo, ki se v tem kontekstu odpirajo.

Partnerstvo za zeleno gospodarstvo pa je v imenu Tadeja Slapnika, državnega sekretarja v Kabinetu predsednika Vlade, tokrat predstavila Ladeja Godina Košir, voditeljica in izvršna direktorica platforme Circular Change, ki je govorila tudi o priložnostih krožnega gospodarstva.

krog_22-750x750Strateška usmeritev programa CEL.KROG, ki ga koordinira  Inštitut za celulozo in papir, je napredno izkoriščanje biomase kot obnovljivega surovinskega vira. S tem namenom je vzpostavljena celostna veriga vrednosti za kaskadno rabo biomase. Program je umeščen v prednostno področje S4, Mreže za prehod v krožno gospodarstvo in je delno financiran iz sredstev strukturnih skladov EU v Sloveniji.

Vključuje vsa fokusna področja: tehnologije za predelavo biomase in razvoj novih bioloških materialov, tehnologije za uporabo sekundarnih surovin in ponovno uporabo odpadkov ter pridobivanje energije iz alternativnih virov.

»Projekt združuje 21 partnerjev, skupina je interdisciplinarna in vključuje celotno verigo vrednosti. Združuje 12 podjetij papirne, kemijske, tekstilne, lesne in avtomobilske industrije, gradbeništva, inženiringa in energetike ter 9 raziskovalnih organizacij. Naš skupni cilj in predmet raziskovanja so predvsem nano celuloza in napredna embalaža, kar je lahko ena treh ključnih konkurenčnih prednosti Slovenije,« je ob predstavitvi projekta povedala Mateja Mešl.

2013-07-18_11-52-37_produktion___verwaltung_jurkowitsch_125_titelbild_912x313Papirnica Vevče: papir nove generacije

»Naš izziv je, kako ponuditi novi potrošniški populaciji nekaj novega, drugačnega. Ponudbe v trgovinah je vedno več, odločitev za nakup je povezana z videzom embalaže in ločljivostjo od ostalih. Zato v Papirnici Vevče verjamemo, da bomo znali kreirati material nove generacije v smeri omogočanja večje prepoznavnosti artiklov proizvajalcem prehrambnih izdelkov, ob tem da bo nosilni medij – papir – drugačen. Osnovna funkcija papirja kot nosilca je nujna, dodatno pa ga v partnerstvu lahko nadgradimo z novo funkcionalnostjo, ki bo potrošnika nagovorila drugače,« je v predstavitvi izpostavil Marko Jagodič iz Papirnice Vevče, ki je partner projekta.

Nano celuloza je »vroče« raziskovalno področje

Dr. Primož Oven iz Biotehniške fakultete, ki prav tako sodeluje v projektu CEL.KROG, je poudaril, da se na področju uporabne biomase v svetu dogajajo prebojna odkritja. »Nano celuloza je »vroče« raziskovalno razvojno industrijsko področje. Slovenija se temu pridružuje z nekaj raziskovalnimi skupinami. Zanimiva je zato, ker je obnovljiv, trajnostni material in ima izjemno dobre mehanske lastnosti, primerljive z umetnimi materiali, ki so povezani z velikimi stroški in energetskimi vložki. Lahko nadomesti kevlar ali ogljikove cevke. Omogoča tudi modifikacijo površine, kar zagotavlja kompatibilnosti, ki jih sam celuloza kot taka nima in lahko deluje kot ojačevalno sredstvo – v avtomobilski industriji, papirništvu, živilski industriji,« razlaga dr. Oven.

Melamin stavi na bio-rafionerije

Prav tako pozitivne učinke sodelovanja v partnerstvu pričakujejo v Melaminu. »Multinacionalke spodbujajo sektor k razvoju – kako biti konkurenčen na trajnosten način, kako svoje fosilne surovine zamenjati z obnovljivimi surovinami. To je bio-rafinerija in razvoj tega je izziv za Melamin,« pa pravi dr. Igor Mihelič iz kočevskega Melamina.

pine-1363119_1280Nove, trajnostne tehnologije

Cilj povezovanja v raziskovalno-razvojno-produkcijsko obliko krožnega gospodarstva v okviru CEL.KROG oziroma program »Izkoriščanje potenciala biomase za razvoj naprednih materialov in bio-osnovanih produktov« je razviti in optimizirati nove, trajnostne tehnologije in postopke, s pomočjo katerih bodo prišli do uporabnih komponent biomase, ki jih je mogoče v vrsti proizvodnih panog (od kemijske, tekstilne, papirne, lesne in avtomobilske industrije, gradbeništva, inženiringa in energetike) integrirati kot okoljsko sprejemljive materiale ter izdelke z visoko stopnjo razgradljivosti in možnosti vnovične uporabe.

Partnerji, ki so vključeni v projekt, zato verjamejo, da gradijo nove verige vrednosti, si odpirajo vrata na trg zelenih izdelkov z visoko dodano vrednostjo, krepijo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in družbene vezi ter hkrati zmanjšujejo obremenitve za okolje.

Od zelenih kemikalij do aktivne preje

Razvojno se usmerjajo predvsem v: zelene kemikalije za uporabo v industriji premazov, smol in lepil; nanokristalinično in nanofibrilirano celulozo iz odpadne biomase; papir/karton z izboljšanimi in novimi funkcionalnimi lastnostmi; pametno embalažo s tiskanimi senzorskimi elementi; aktivno prejo s funkcionalnimi celuloznimi vlakni; bio-osnovane filtrne materiale; lahke, temperaturno obstojne bio kompozitne materiale za različne aplikacije; baterijske separatorje z vgrajeno nanocelulozo; visoko zmogljiv celulozni izolativni material; encime pridobljene z biološko razgradnjo odpadkov in inovativen sistem pridobivanja energije iz odpadkov z visoko vsebnostjo vode.

tree-883395_960_720