Krožna zgodba. Druge izbire ni

»Za evropsko gospodarstvo je to zagotovo prava pot.« Tako na vprašanje Večerove novinarke Andreje Kutin Lednik o tem, kaj se nam piše, če ne bomo pravočasno stopili na “krožno pot”, ob dejstvu da je EU vse bolj odvisna od uvoza surovin, uvaža jih povečini iz politično nestabilnih držav, in da bo leta 2050 na zemlji živelo že 9,7 milijarde ljudi,  odgovarja dr. Janez Potočnik.

»V bistvu gre za korenito spremembo ekonomskega modela, za prehod iz sedanjega stanja, ko z viri ravnamo neodgovorno in malomarno, v stanje odgovornega ravnanja z viri.«

Dr. Potočnik, mednarodno priznan strokovnjak in zagovornik prehoda v krožno gospodarstvo, je pionir krožnega gospodarstva v EU, saj je bil tisti okoljski komisar, ki je na ravni komisije pripravil in javno predstavil prvi, zelo ambiciozen paket za prehod EU v krožno gospodarstvo. In tem temam se posveča tudi kot sopredsedujoči mednarodnemu panelu Združenih narodov za vire. Od avgusta pa predseduje tudi posvetovalnemu odboru mednarodne platforme Circular Change, ki jo je vzpostavila in jo vodi Ladeja Godina Košir.

Od 54 ključnih strateških surovin jih več kot 90 odstotkov uvozimo

V intervjuju za Večer dr. Potočnik pravi, da je razlogov za prehod v krožno gospodarstvo več: »Od ujetosti v obstoječe proizvodne strukture, infrastrukturo, finančne in poslovne modele, ki niso motivirani in jih ne vodijo interesi odgovornega ravnanja z viri. Pomemben razlog so tudi cenovna gibanja.«

»Stoletju trendnega zmanjševanja cen virov je sledilo 15-letno obdobje hitre rasti na prelomu stoletja, ki se je v zadnjih letih spet sicer obrnilo navzdol, a vse večja redkost virov obeta precejšno verjetnost rasti cen tudi v prihodnje. Cene virov tudi močno nihajo in že to je zadosten razlog, ki spodbuja varčno ravnanje z njimi. Stroški dela v nemški industriji v zadnjih dveh desetletjih, za katere imam podatke (1993-2011), so se v strukturi stroškov znižali za deset odstotnih točk, delež materialnih stroškov pa se je za enako število odstotnih točk povečal.«

»Evropa je tudi močno uvozno odvisna: od 54 ključnih strateških surovin jih več kot 90 odstotkov uvozimo. Vse to govori v prid tezi, da je prehod v krožno gospodarstvo ne le okoljsko, ampak tudi ekonomsko smiseln in utemeljen.«

Različne vrste virov čim dlje zadržati v proizvodnem in potrošnem procesu

Dr. Potočnik v pogovoru za Večer priznava, da bo pri uvajanju krožnih modelov tudi precej težav, a po njegovem seveda niso nepremostljive. Prva težava je v razumevanju oziroma, bolje, nerazumevanju koncepta, meni. »Ne gre zgolj za recikliranje odpadkov, kar si predstavljajo nekateri, ampak za celoten proces zbiranja, vzdrževanja, podaljšane rabe, ponovne uporabe, prodaje in nakupa, predelave in obnove proizvodov. Krožno gospodarstvo bi lahko v enem stavku strnili v pristop, s katerim skušamo različne vrste virov čim dlje zadržati v proizvodnem in potrošnem procesu.«

»To lahko naredimo na različne načine, z drugačno zasnovo proizvodov, z drugačnim proizvodnim procesom, novim poslovnim modelom, tudi z recikliranjem seveda. Ni enotnega, preprostega recepta. Vsak mora v svojem okolju preučiti možnosti, ki obstajajo, in poiskati najbolj učinkovite pristope in rešitve.«

Interesi, ki nasprotujejo prehodu v drugačno stanje

Dr. Potočnik v intervjuju izpostavi še drug problem in ta je, »da se pri uresničevanju koncepta v praksi srečujemo z nujnostjo sprememb zatečenih stanj, interesov, ki nasprotujejo prehodu v drugačno stanje. Tako smo na neki način ujetniki obstoječe proizvodne strukture, infrastrukture, finančnih in poslovnih modelov. Tovrstni interesi so seveda razumljivi in tudi legitimni, a brez sprememb ni napredka. Zato je vsak prehod mogoč le, če vodimo aktivno politiko in odprt dialog s tistimi, ki v prehodu izgubljajo.«

»V bistvu gre za korenito spremembo ekonomskega modela, za prehod iz sedanjega stanja, ko z viri ravnamo neodgovorno in malomarno, v stanje odgovornega ravnanja z viri. To narekujejo številna dejstva, ki jih danes vidimo in razumemo bolje kot v preteklosti – hitro rastoče, vse bolj povezano in soodvisno prebivalstvo, hitra rast potrošnje na prebivalca, poglabljanje razslojevanja in revščina, podnebne spremembe, izginjajoča biotska raznovrstnost in še bi lahko naštevali.«

»Na lokalni ravni seveda lahko obstajajo finančni problemi, ampak če gledamo globalno, to ni ključni problem. Sodelavci, ki so strokovnjaki na finančnem in investicijskem področju, mi zagotavljajo, da investicijskih sredstev na trgu ne primanjkuje. Da pa je res, da se investitorji težko odločajo, ker vidijo tveganje v nadaljevanju stare prakse in negotovost pri uvajanju nove. Zato je pomembno s konkretnimi projekti dokazati ekonomsko prepričljivost krožne zgodbe in jo utemeljiti tudi z argumenti izboljšane konkurenčnosti. Sam sem prepričan, da, upoštevajoč vsa dejstva in izzive, ki sem jih že omenil, pravzaprav izbire nimamo. In vse več je ljudi, tudi v poslovnem svetu, ki to mnenje delijo.”

Celotne intervju dr. Potočnika za Večer si lahko preberete na tej povezavi.

The Circular Economy in Italy: ready for change through innovation, design and legislation

This autumn, to mark Italy’s renewed ambitions in the Circular Economy, the city of Rimini will host the 20th edition of Ecomondo, the largest Euro-Mediterranean fair dedicated to the green economy, to demonstrate that Italy has a lot to offer in investment and the sector of ‘closed cycle production’.

The event has been organised by regional authorities, leading Italian enterprises and cooperatives – with the laudable support of the government – and will witness the appearance of over 1,000 exhibitors ranging from startups and SME’s to larger consortia and MNC’s.

02

They will all use the occasion to collectively shed light on their best practices and share innovative technological advancements by promoting ecological solutions that can durably impact the country’s socio-economic landscape.

ecomondo-banner_bItaly has been a primary actor in the Circular Economy and social innovation at the European level. Italian MEP Simona Bonafè (S&D), rapporteur to the European Parliament on the Circular Economy package, has been active in advancing legislative proposals to be tabled again in Brussels this year, amidst efforts to increase the competitiveness of Italian firms and relaunch the ‘Made in Italy’ brand. Indeed, while movement in a circular direction would be a profitable opportunity for Europe as a whole, Italy would be a particular beneficiary, given that its company base is largely composed of SME’s that work in the secondary sector.

Potential of adding 100,000 jobs

This is especially the case for the Italian wood refining and production industry – which has the second largest commercial surplus and highest level of R&D worldwide – where the adoption of a circular production structure (creating wealth from recycling, refurbishment and re-use of products) would yield large profit margins. A meeting was held in Venice last June between Italy’s largest wood cooperative, Assopannelli- Federlegnoarredi, and the European Panel Federation (whose Chair is now Paolo Fantoni), together with Simona Bonafè, to set concrete goals for the implementation of a truly green economy in the wood sector – one that has the potential of adding 100,000 jobs and generating an estimated extra €22 billion for the industry. The two parties drafted a charter proposing the stabilisation of wood consumption, given the raw material’s precarious need for an alternative production model. On this basis, four main points were stipulated to push for changes in legislation relative to the use of biomass, incentive strategies, waste management of landfills, and urban wood.

The proposals are hefty ones and several legal and logistic barriers have to be overcome beforehand. However, these are by no means unreachable objectives and it is evident that pursuing concrete efforts are clearly shifting Italy in the right direction.

From Mantova – wood panels from only post-consumption wood

Perhaps one of the most important cases at hand is the Gruppo Saviola, located in Mantova, which even in the 1960’s pioneered the production of wood panels from only post-consumption wood. This has led them to reduce their carbon footprint to a minimum and they now stand as one most important companies in the wood design sector. To illustrate other examples, it is enough to simply look at the annual Salone del Mobile di Milano, the largest furniture fair in the world, which actively promotes sustainable alternatives for efficient house design. This also exemplifies how high-quality and aesthetically appealing furniture does not have to be compromised by ecological solutions; on the contrary, firms can reap great commercial benefits from a double added value deriving from lower per unit input costs.

1-image

Matrìca commissioned its first green chemicals plant at Porto Torres in June 2014.

Apart from the wood industry, Italy’s aluminium, chemical and agricultural sectors have equally been engaging in circular practices – the latter two being closely tied in the development of green chemistry, bio products and the bio economy as a whole. Indeed, the bio product industry is expanding in Italy, stimulated by a demand spike of biomass as an alternative energy source deriving from the organic waste of agricultural byproducts. Evidence of this can be seen in the conversion of the former petrochemical plant at Porto Torres in Sardinia (a project by the joint venture Matrica), which will produce, once the installation has been completed, 350 thousand tonnes of chemicals for consumer products originating from local biological crops.

Coffee grounds to produce mushrooms and fully biodegradable plastics

In Italy there are already economic realities surrounding the creation of a market based around the Circular Economy. Favini, for instance, uses waste products and the processing of agricultural products (corn, citrus fruit, kiwifruit, olives, lavender, cherries, almonds, hazelnuts and coffee beans) to make paper, cardboard and packaging. Funghi Espresso retrieves coffee grounds to produce mushrooms and kits for the domestic cultivation of mushrooms.

img_20160211_182737

In Italy there are 110 thousand bars that produce it every year 300 thousand tons of the coffee grounds. Mushroom Espresso uses coffee grounds as growing media, combining it with the “seed” of the mushroom.

But it is Piedmont’s chemical company Novamont that is particularly leading the global race in the creation of fully biodegradable plastics from such organic wastes, partnering with Lavazza to create the first fully circular coffee capsule (picture pending). Novamont was also present at the hugely successful Circonomia Festival held last May, along with Legambiente and regional authorities, to discuss good practices and energy management.

05-novara

Novamont research centres are located in Novara, Piana di Monte Verna (near Caserta), and Terni and cover a wide range of expertise and specialisations, with equipment and facilities ranging from laboratory scale activities to innovative pilot plants

Recycling and differentiation of combustible solid waste

CiAl, the largest Italian and third largest European aluminum repackaging and treatment consortium, was also present at the festival, to illustrate the key role that non-organic waste treatment firms are having in circular development. In fact, the aluminum business has reached an almost closed cycle of production. As of 2015, 46 million tonnes of aluminum have been recycled from municipalities all over Italy, 70% of which has been transformed and reintroduced into the market production cycle (mainly for transport and design).

Contarina is another interesting case which has been noted by Karmenu Vella, the EU Commissioner for Environment, Maritime Affairs and Fisheries, as being one of most impressive success stories of circular development in Veneto and Italy. The firm, currently in an experimentation phase, works in collaboration with Fater Spa, and has established a treatment plant for the recycling and differentiation of combustible solid waste.

€60 million to transform end-use wood panels into renewed softwood fibre

Overall, Italy has been leading concrete efforts in the application of circular economy principles and can be seen as a European model for this. However, an effective shift would require a major diversion of European funds. Such capital is present (Horizon 2020) although, according to the General Director of CiAl, Gino Schiona, it is not directed in such a way that it maximises the efficient re-emission of the metal in alternative production cycles. Thus, most of the change will have to occur through private investment – Paolo Fantoni announced in February that his Friulian company will invest €60 million in the Plaxil 8 MDF plant designed to transform end-use wood panels into renewed softwood fibre – especially if additional public funds (incentive mechanisms) remain strained due to traditional conflicting political and economic interests.

In spite of this, Italy should continue to expand its recycling targets and move forward with the recently adopted legislative bill (Collegato Ambientale in January) regarding the green economy and waste management, so that it can truly bring about institutional change and re-value the richness of Italy’s territory.

Article was first published at MediaChange.

 

Kako s ponovno uporabo izboljšamo kreativnost in poslovanje (gospodinjstva in) podjetja

Kaj lahko ti kot posameznik že kar danes narediš za to, da bo tvoje gospodarstvo = gospodinjstvo, lahko delovalo bolj krožno? Vabljeni na Open Circle – dogodek Circular Change – tokrat na lokaciji Centra ponovne uporabe na Povšetovi 4 v Ljubljani. Zaokrožite v svojem koledarju sredo, 9. novembra, druženje začnemo ob 16. uri.

marinka_vovk_2Spet se bomo družili in spoznavali prebojnike krožnega gospodarstva. Tokrat bo to dr. Marinka Vovk z njeno osebno zgodbo – ali in kako ji je v Sloveniji uspelo prebiti tabuje in postaviti 9 Centrov ponovne uporabe po vsej Sloveniji.

 

Govorili bomo o tem, kako si lahko s prakticiranjem ponovne uporabe v vsakodnevnem življenju okrepimo kreativnost pri delu in kako lahko filozofijo »ponovne uporabe« bolj vnesemo v poslovanje vsakega podjetja. In seveda boste tudi tokrat lahko vprašali vse, kar vas zanima in povedali, kaj v tem kontekstu počnete prav vi.

Vstop prost, število mest omejeno, zato so prijave obvezne tukaj.

 

Maribor v krožno gospodarstvo: »Če boste šli po tej začrtani poti, boste zmagovalci«

Včeraj je v Narodnem domu Maribor potekala predstavitev mariborskih razvojnih projektov, ki uresničujejo lani sprejeto strategijo Mestne občine Maribor o prehodu v krožno gospodarstvo. Projekti, združeni pod imenom Wcycle Maribor, na edinstven način povezujejo tri podjetja v večinski javni lasti: Snago Maribor, Nigrad in Energetiko Maribor. Gostitelj dogodka je bil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec. Posveta pa sta se udeležila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja prehoda Slovenije v zeleno gospodarstvo Tadej Slapnik, ki je bil tudi gost okrogle mize.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Gostitelj posveta župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec je izpostavil: . “Imamo premalo surovin, da bi jih razmetavali. To pomeni, da odpadki postanejo surovina oziroma to, kar je do sedaj bil strošek, postane skozi delo na projektih krožnega gospodarstva prihodek. Za ljudi to pomeni boljšo storitev za dolgoročno in sprejemljivo ceno. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Wcycle je strateški razvojni model mesta Maribor kot urbanega središča na področju celovitega ravnanja z vsemi na tem območju nastalimi odpadki po principih krožnega gospodarstva kot novega ekonomskega modela materialnega, energetskega in vodnega gospodarstva, uporabe predelanih odpadkov, energije in vode kot novih virov.

Odpadkov za odlaganje bo vse manj

S tega vidika je povezovanje Snage, Nigrada in Energetike povsem logično. Snaga bo kot zbiralec odpadkov v sortirnici za mešane komunalne odpadke te pripravila na reciklažo. Ker pa poleg komunalnih v Snagi zberejo tudi druge vrste odpadkov, bodo gradbeni služili Nigradu za predelavo v polnila in kompozite, lahka frakcija pa Energetiki v pirolitičnih postopkih.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Branko Kosi (Snaga), Miran Rožman (Energetika Maribor) in Tomislav Ploj (Nigrad) o sodelovanju in projektih Wycicle. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

Projekt so predstavili: Branko Kosi (Snaga), Miran Rožman (Energetika Maribor) in Tomislav Ploj (Nigrad) in se dotaknili tudi drugih odpadkov, od bioloških do reciklažnih zemljin in prikazali, kako bodo iz teh virov v Mariboru pridobivali nove surovine. To pomeni, da bo odpadkov za odlaganje vse manj, kar je tudi cilj, ki mu sledi krožno gospodarstvo, da moramo najti način, da vsak odpadek dobi možnost postati nova surovina, nov vir.

“Ljudje so ključen kapital.”

»Če boste šli po tej začrtani poti, boste zmagovalci,« je predstavljeni projekt komentiral mednarodni strokovnjak Geir Sorenson iz podjetja Mepex, ki svetuje norveški vladi in je bil včeraj gostujoči predavatelj posveta. V nadaljevanju pa je nanizal primere dobrih praks krožnega gospodarstva na Norveškem.

Krožno gospodarstvo je priložnost za celotno mesto in regijo. O njegovih potencialnih na področju zaposlovanja in ustvarjanja novih delovnih mest je spregovorila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, ki je izpostavila, da krožno gospodarstvo v celotni Evropski uniji odpira skoraj 600 tisoč novih delovnih mest in izrazila navdušenje nad projektom ter poudarila: “Ljudje so ključen kapital.”

»Ponosni smo, da Snaga predstavlja enega od stebrov tega razvoja, ki ga prepoznava tudi Vlada Republike Slovenije, ki v tem modelu povezuje tudi ministrstva. Še ena potrditev, da gremo v pravi smeri,« je izpostavil Branko Kosi iz Snaga.

»Iz minusa želimo narediti plus«

Po besedah idejnega vodje projekta Mirka Šprinzerja želijo z investicijo v skupni vrednosti 25 milijonov evrov, od tega bi skoraj polovico šlo za Snagino sortirnico, predelati do 200.000 ton odpadkov letno.

Foto: MP produkcija, Marko Pigac

»Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov s predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,« pa je bil nazoren v predstavitvi Mirko Šprinzer idejni avtor projekta Wycle. Foto: MP produkcija, Marko Pigac

»S sortirnico bomo izločili koristne surovine tudi iz mešanih komunalnih odpadkov in gremo naprej v obdelavo z biologijo in termično obdelavo z zelo malim preostankom. V naslednji fazi načrtujemo predelavo v kompozitne materiale, ki bi jih lahko uporabljali v gradbeništvu. Tako zaključujemo krog, s tem da nikamor ničesar ne odvažamo oziroma z zunanjih območij ničesar ne kupujemo,« je pojasnil.

»Iz minusa želimo narediti plus, torej tisto, kar je danes strošek, bo jutri razvojno prihodek. To ne pomeni, da stroškov z predelavo odpadkov ni, a ostaja dodana vrednost doma, ostajajo delovna mesta doma, ostaja razvoj doma,« je še povedal Šprinzer.

 

V tekmi za globalne nagrade na področju krožnega gospodarstva 11 prijav iz Slovenije

30. septembra ob polnoči je potekel rok, do katerega so se lahko podjetja iz vsega sveta prijavila v tekmovanje za nagrado za najboljše primere krožnih praks The Circular 2017. Tekmovanje organizirata: The World Economic Forum in Forum mladih globalnih voditeljev. V prvih dveh letih je sodelovalo že preko 400 podjetij. Kako močna bo konkurenca letos, še ni znano. Zaključna slovesna razglasitev zmagovalcev je vsako leto na Svetovnem gospodarskem vrhu v Davosu. Tokrat bo to januarja 2017.

Kako, zakaj in kdo vse se je v tekmovanje vključil iz Slovenije?

V sodelovanju z organizatorji, ki so konec poletja našo platformo Circular Change zaprosili za sodelovanje in nas povabili v partnerstvo, smo o tekmovanju obveščali slovensko poslovno javnost in 17 slovenskim dobrim praksam, podjetjem in konzorcijem skupaj z organizatorji poslali še prav posebna povabila. Zelo nas veseli, da se jih je na koncu kar 11 odzvalo in svoje krožne poslovne modele in projekte v razmeroma kratkem času, ki je bil na voljo, uspelo prijaviti v izbor.

V kategoriji People’s Choice Entrepreneur sta to: Donar in Kaaita; v kategoriji multinacionalk: Knauf Insulation in Aquafil, v kategoriji Government, Cities & Regions: Eko Iniciativa (v konzorciju: Valtex, Lucart, DROE Unirec, Mestna občina Novo mesto), v kategoriji malih in srednje velikih podjetij pa: socialno podjetje Center ponovne uporabe, Petrol Energetika (v konzorciju: Sij, Metal Ravne, IJS in lokalna skupnost Ravne na Koroškem), Iskraemeco, Plastika Skaza in Avant Car.

circular economy - 39Za nagrado voditelj na področju krožnega gospodarstva pa smo predlagali Mojco Markizeti, ki je v podjetju Iskraemeco vodja razvoja pravičnega števca in pomemben motor pri razvoju t. i. Transparency toola, posebnega orodja, ki bo v prihodnosti industriji omogočal popolno preglednost vsakega izdelka: iz katerih surovin in materialov je, kje so bile surovine in/ali materiali pridobljene/pridobljeni in tudi v kakšnih delovnih pogojih ter še mnogo drugih podatkov.

Prav nagrada za voditelja na področju krožnega gospodarstva je enkrat že šla v Slovenijo. Leta 2015 jo je prejel dr. Janez Potočnik za prebojno delo na področju krožnega gospodarstva, saj je kot evropski komisar za okolje predlagal prvi paket za prehod v krožno ekonomijo na ravni EU.

Z kar 11 prijavami bomo zelo verjetno ena od bolje zastopanih držav v letošnjem tekmovanju. Prehitele nas bodo morda le velike »velesile« krožnega gospodarstva: kot so Nizozemska in Velika Britanija ter še kdo. A ob tem rekordu seveda računamo predvsem na dobre uvrstitve odličnih slovenskih krožnih podjetij in projektov. Držite pesti in navijajte za njih tudi vi!

IMG_2889_event

Dr. Fištravec: Štejemo si v čast, da smo razvili Wcycle

Včeraj je v Bruslju potekala predstavitev razvojnih projektov treh podjetij v večinski javni lasti, — Snage, Energetike in Nigrada — ki so združeni pod imenom Wcycle Maribor. Projekti temeljijo na strategiji krožnega gospodarstva, ki poenostavljeno pravi, da je vsakemu odpadku potrebno dati priložnost, da iz njega nastane nov vir, nova surovina. S takšnim pogledom na odpadke so v Mariboru prepričani, da bodo naredili »bivanje v našem mestu za občane srednjeročno cenejše, kakovost bivanja pa bo rasla.«

Brussels Belgium 12 October 2016. European Week of Regions and Cities. EWRC 2016 Workshop at Permanent representation of Republic of Slovenia on Circular Economy. With Dr Janez Potocnik, Mrig Igor Kos, Dr Drasko Veselinovic, and Mr Hugo Schally, DG Environment, EC.»Če je nekdanji mariborski župan na Evropskem tednu regij in mest zgolj prisluhnil dobrim praksam, sem toliko bolj vesel, da tokrat z mojo ekipo aktivno sodelujemo ter predstavljamo projekt. Wcycle je centralni projekt mariborskih javnih podjetij, sortirnica pa osnovni projekt, ki bo razbremenil občane in občanke dragega ravnanja z odpadki,« je ob predstavitvi  povedal župan Maribora dr. Andrej Fištravec. Dodal je še, da si štejejo v čast, da so razvili tovrsten projekt in da je njegovo kakovost prepoznala tudi Evropska unija.

 

Predstavitev je bila del 14. evropskega tedna regij in mest v Bruslju, ki se je je udeležil tudi dr. Janez Potočnik, pionir krožnega gospodarstva, ki je v vlogi komisarja za okolje pripravil prvi paket ukrepov za prehod EU v krožno gospodarstvo.

Brussels Belgium 12 October 2016. European Week of Regions and Cities. EWRC 2016 Workshop at Permanent representation of Republic of Slovenia on Circular Economy. With Dr Janez Potocnik, Mrig Igor Kos, Dr Drasko Veselinovic, and Mr Hugo Schally, DG Environment, EC.

Dr. Janez Potočnik

Projekt Wcycle je primer operativnega regionalnega centra za ravnanje z odpadki in hkrati razvojni pilotni center za načrtovanje in izvajanje operacij za predelavo odpadkov v drugih regijah. V projektu so združeni: Snaga Maribor kot zbiratelj in obdelovalec odpadkov ter Nigrad in Energetika, ki bosta surovine uporabila oz. jih izrabila kot vir energije.

img_4065

Igor Kos, kabinet župana MO Maribor

V Snagi Maribor poudarjajo, da je za njih »ključni projekt sortirnica mešanih komunalnih odpadkov. Ta v tehnologiji v celoti sledi krožnemu gospodarstvu, saj zagotavlja izločanje tistih materialov iz mešanih komunalnih odpadkov, ki jih lahko predelamo in iz njih ustvarimo nove surovine in vire. S prodajo čistih izhodnih frakcij bomo dodatno zaslužili, na ta račun pa bomo lahko zniževali cene ravnanja z odpadki za njihove uporabnike. Ponosni smo, da je celotno predstavitev in kasneje tudi razpravo spremljal nekdanji evropski komisar za okolje dr. Janez Potočnik, ki prav tako ocenjuje, da je edina prava pot tista, ki pelje v smer krožnega gospodarstva.«

Dr. Potočnik je pozdravil  lani sprejeto mariborsko strategijo ravnanja z odpadki, ki se preusmerja v krožno gospodarstvo. In poudaril, da ločeno zbiranje odpadkov ni več dovolj: »Ločeno zbrani odpadki morajo v predelavo/reciklažo in ne na odlaganje.« V Snagi Maribor pa pojasnjujejo, da bo z novo sortirnico delež odloženih odpadkov iz trenutnih 44 % padel na zgolj 14 %. Pri tem je pomembno razumeti tudi, da je prav odlaganje v procesu ravnanja z odpadki najdražji proces, še dodajajo.

Ko bo projekt Wcycle zaživel v vsem svojem obsegu, bo delo dobilo okoli 100 ljudi, od tega vsaj 20 % z visoko ali podiplomsko izobrazbo. Hkrati projekt uresničuje idejo, da podjetja v urbanih območjih, ki opravljajo javne storitve, medsebojno izmenjujejo informacije in sodelujejo pri medsebojnem ravnanju z vrstami odpadkov, s katerimi se srečujejo.

Krožno gospodarstvo kot krovna strategija ravnanja z odpadki

Mestna občina Maribor je v letošnjem letu kot krovno strategijo za ravnanje z odpadki sprejela strategijo krožnega gospodarstva, v kateri so združene eko-inovativne rešitve, ki povečujejo pozitivne učinke na okolje, gospodarstvo in družbo na splošno. Cilj krožnega gospodarstva je zmanjševanje količine odpadkov in varovanje  okolja, obenem pa predstavlja tudi korenito preoblikovanje delovanja celotnega gospodarstva. Poslovni model krožne ekonomije na vse odpadke gleda kot na jutrišnje surovine. V takšnem sistemu se odlagajo bistveno manjše količine odpadkov, kar bistveno manj vpliva na okolje.

Maribor Wcycle – example how circular economy works in practice – will be presented in Brussels

On Wednesday, 12th October 2016, during the Open Days of Cities and Regions in Brussels Slovenian municipality Maribor will present project Wcycle – as an example how circular economy works in practice.

Event is part of the 14th edition of Europe’s regions and cities annual rendez-vous – the European Week of Regions and Cities – started today – 10 October at 14:30, with an opening session in the European Parliament.

Wcycle is a strategic development project of the Municipality of Maribor in the field of integrated management of all waste generated in the region on the basis of circular economy policy, energy and water management and the use of processed waste as a new resource.

The city does not have a landfill site and does not want to have one, it also does not want to dispose of the waste by incineration. All types of waste resulting from population, utilities, construction, industry, agriculture and water management are to be included in the process of recovery.

The advantage of processing is the material recovery – recycling, followed by useand lastly, production of new composites.wcycle2 Recovery operators for specific project pillars are companies, owned by the municipality, which are already carrying out public services, and the responsible for softer contents (sharing, repair, reuse, self-supply) is the municipality.

New recovery capacities are preferentially planned in the areas of degraded municipal land with the aim of their sustainable management and revitalization.

More info about the project.

 

Ljubljana joined Austin, Boulder, Copenhagen, London, New York City, Peterborough, Phoenix and Rio de Janeiro

After Slovenia as a country signed contract and from October 1st 2016 on become one of the first counties who joined Ellen MacArthur Foundation here we have another great news.

Ljubljana yesterday joined other eight cities – Austin, Boulder, Copenhagen, London, New York City, Peterborough, Phoenix and Rio de Janeiro in The Circular Cities Network of the Ellen MacArthur Foundation. Congratulation!

dsc_0912

Three quarters of the entire territory of Ljubljana, European Green Capital 2016, are green areas. Photo: Andreja Basle.

In an increasingly urbanised world – 75% of the population is expected to reside in cities by 2050 – cities are facing enormous pressure on resources, but they are also the powerhouses of the global economy, with great potential to lead the transition to a circular economy.

The Circular Cities Network is a global network of city leaders who are pioneering the application of circular economy approaches to address today’s urban challenges.

News was published by Ellen MacArthur Foundation here.

 

Green urban areas incorporating sustainable land useEGC_logo_Winner_Ljubljana_EN

Ljubljana is also European Green Capital 2016 by The European Commission. Three quarters of the entire territory of Ljubljana are green areas. These areas include contiguous aquatic, forest and agricultural areas.

Ljubljana has implemented numerous urban green measures over the past decade including the planting of more than 2,000 trees, the building of five new parks and revitalization of the embankments of the River Sava. The largest of these parks is the Path of Memories and Comradeship. It is the longest tree-lined avenue in the city, with 7,000 trees and numerous memorials, rest points and other features. In addition, in 2010 the Slovenian city declared 1,400 ha of the territory as forest of special purpose in being valuable as a CO2 sink.

Meet Marinka Vovk – Circular Economy “movers and shakers” in reuse

Have you been wondering what this “Circular Economy” is actually about?  You would  like to find out more about reuse of goods by upcycling, repair and recycling. Don’t miss this opportunity to meet Circular Economy “movers and shakers” in November.

This time even will be co-hosted by: Reuse Centre, social enterprise led by executive director Marinka Vovk, doctor of Biological Sciences.

Join us at Open Circle on Wednesday, November 9th 2016, at 4:00pm at the Reuse Centre Ljubljana, Povšetova 4, 1000 Ljubljana.

dsc_0701

Program:

  • As always we will listen to your questions, explore the opportunities and enable the change towards a more Circular Economy. We will chat, connect and share ideas in a very informal atmosphere with help of co-host Ladeja Godina Košir, the initiator and Executive Director of the Circular Change.
  • You will again meet interesting Circular Economy “mover and shaker” – this time executive director Marinka Vovk, co-host of the event and very well-known Circular Economy leader in the field of waste management and reuse of goods by upcycling, repair and recycling.
  • Besides coffee and soft drinks, we will serve you a fresh and tasty Circular Change calendar of important and interesting events in upcoming months.

No opportunity occurs and no change is made without dedicated people who know the direction to follow. Join us! Let’s create circular stories together.

We are looking forward to seeing you!

There is no fee for the event but the number of participants is limited so please register here. If you have any questions you can contact us at +386 01 620 96 91 or join@circularchange.com.

open-circle-potrosnistvo-banner-web

 

dsc_0514At our first Open Circle Event in the middle of September some great people with great Circular Economy projects from different industries joined us. We have learned more about electric car sharing and met company Avant2go car sharing. And immediately new circular opportunities among some of participants were identified and are discussing and developing right now.

We were also very pleased “Time well spent” was unanimous answer of more or less all participants so our decision to run quarterly events called Open Circles – to meet and talk together about Circular Economy issues has received very strong confirmation.

Zeleno gospodarstvo: V 700 milijonih je do 8 tisoč novih delovnih mest za Slovenijo

V prihodnje bo na voljo kar 74 milijonov evrov za projekte s področja pametne specializacije. Javna uprava se bo še bolj usmerila v spodbujanje učinkovite digitalizacije, na finančnem ministrstvu odprti za zeleno davčno reformo, na infrastrukturnem vidijo velik potencial za nova delovna mesta predvsem pri vlaganju v obnovljive vire energije. To so ključni poudarki, ki so jih državni sekretarji vlade dr. Mira Cerarja, ki sodelujejo v medresorski delovni skupini za Prehod v zeleno gospodarstvo, predstavili na konstitutivnem srečanju Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije.

dsc_0776

Povabilu vlade na konstitutivno srečanje Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije se je odzvalo več kot 70 predstavnikov različnih združenj (OZS, GZS, KGZS, SOS), podjetij, inštitucij znanja, ekspertov in nevladnih organizacij. Foto: Andreja Basle.

Dogodek je v ponedeljek, 3. oktobra 2016, potekal v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Na njem se je zbralo več kot 70 predstavnikov gospodarskih in obrtnih združenj (GZS, OZS, KGZS), predstavnikov Skupnosti občin Slovenije, javnih in zasebnih podjetij, ki delujejo na področju zelenega gospodarstva, predstavnikov Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, Inštituta Jožef Štefan, predstavniki nevladnih organizacij, med njimi so bili Ekologi brez meja in Umanotera, ter predstavniki mednarodne platforme Circular Change.

Srečanje je vodil državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, sicer tudi vodja omenjene medresorske delovne skupine za prehod v zeleno gospodarstvo. V uvodnem nagovoru je izpostavil, da je za Slovenijo “ključno trajnostno upravljanje z viri, z naravnim in družbenim kapitalom, z naravnimi viri in s prostorom.” Več o tem, kaj je povedal, je povzeto v članku tukaj.

Slovenija končno včlanjena v Fundacijo Ellen MacArthur

Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, je potrdila, da je Slovenija s 1. oktobrom 2016 »končno uspela podpisati pogodbo s Fundacijo Ellen MacArthur.« Pojasnila je, da se Slovenija s tem pridružuje »v svetovnem merilu vodilni inštituciji na področju krožnega gospodarstva«.

Kot multiplikatorji, je izpostavila, bodo v okviru teh aktivnosti delovali: Spirit, Skupnost občin Slovenije in GZS. »S članstvom v fundaciji bomo imeli neposreden dostop do informacij in vseh aktivnosti, ki v okviru fundacije potekajo na globalni ravni,« je razloge za včlanitev Slovenije utemeljila Tanja Bolte.

Krožna jeklarska industrija

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti je z udeleženci delil svojo nedavno izkušnjo, da se je na Svetu za konkurenčnost EU v Bruslju, kjer so govorili o težavah jeklarske industrije in spopadanju z dampinškimi cenami, »največkrat omenjalo prav krožno gospodarstvo kot tisti poslovni model, ki prinaša ustrezne rešitve.«

dsc_0785

Od leve proti desni: državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade Tadej Slapnik, Tanja Bolte, generalna direktorica direktorata za okolje na ministrstvu za okolje in prostor, Aleš Cantarutti, državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo. Foto: Andreja Basle.

Pametna (krožna) specializacija

Sicer pa je Cantarutti med aktivnostmi, ki jih na ministrstvu za gospodarstvo izvajajo, da bi spodbudili  prehod Slovenije tudi v zeleno gospodarstvo, izpostavil nedavni javni razpis v okviru Strategije za pametno specializacijo, »na katerem je bilo za sofinanciranje s strani države izbranih 46 vlog.« Državni sekretar je pojasnil, da bo v okviru tega sofinanciranih tudi pet mrež za prehod v krožno gospodarstvo. Skupaj bodo prejele za okoli 1,8 milijona evrov sredstev.

Finančne priložnosti  in digitalizacija

Napovedal je, da bo v prihodnje za podjetja na voljo še okoli 74 milijonov evrov sredstev. Tudi Tanja Strniša, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, je v svoji uvodni predstavitvi naštela več prioritetnih področji, ki so povezane z zelenim gospodarstvom, predvsem gozdarstvo, razvoj podeželja, predelavo lesa in raziskave in razvoj, ki jih ministrstvo podpira tudi s finančnimi sredstvi.

dsc_0781

Tanja Bogataj, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo in Matjaž Franc Zupančič – Tičo, državni sekretar Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Foto: Andreja Basle.

Tanja Bogataj, državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo, je kot ključna premika naprej izpostavila: zeleno javno naročanje in energetsko sanacijo stavb v javni lasti. Za prihodnost pa napovedala, da bo poudarek tudi na digitalizaciji: predvsem delitvi dobrih praks, možnostih povezovanja in finančnih virih za posamezne vsebine.

Horizontalno usklajevanje

Matjaž Franc Zupančič – Tičo, državni sekretar Službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je dodal, da pri njih »skrbimo, da ima vse to rep in glavo.« Pojasnil je, da je njihova glavna naloga horizontalna povezanost ukrepov. Pri tem je spomnil, da Slovenija že ima pripravljeno Vizijo 2050. Pri njenem oblikovanju je sodelovalo preko 2 tisoč državljanov in državljank. »Vlada se bo z njo seznanila še ta mesec, nato pa bo na podlagi tega oblikovana strategijo 2030«. Izpostavil je, da je pametna specializacija nujnost in dodal, da je pri tem »zeleno mainstream« in naštel konkretna področja/projekte: pametna mesta, zgradbe, mreže za prehod v zeleno gospodarstvo, tovarne prihodnosti in podobne koncepte.

Zelena proračunska reforma

Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance se je dotaknil tako imenovane zelene proračunske reforme. Izpostavil je, da je vse tovrstne ukrepe potrebno dobro pretehtati, kakšne posledice v resnici prinesejo. Opozoril je predvsem na dvoje: trošarine s katerimi je mogoče stimulirati oziroma destimulirati določeno vedenje potrošnikov in subvencije, kjer je potrebno pogledati ali se pri njih res upošteva tudi okoljske vplive in se ne subvencionira recimo celo okolju škodljivih projektov.

dsc_07843

Tilen Božič, državni sekretar na ministrstvu za finance (desno). Foto: Andreja Basle.

Med konkretnimi pozitivnimi projekti je Božič naštel subvencije za nakup električnih vozil, pa davčne olajšave za podjetja pri nakupu kombiniranih vozil in novejših tipov vozil. Dotaknil pa se je tudi problematike zavržene hrane, kjer se ustrezne (tudi davčne) rešitve še iščejo.

Nova delovna mesta in prihranki

Državni sekretar Klemen Potisek iz ministrstva za infrastrukturo je nanizal nekaj investicij, ki bi lahko prinesle kar nekaj novih delovnih mest. 1.200 delovnih mest je po izračunih ministrstva mogoče ustvariti z energetsko obnovo javnih stavb, če bi letno res energetsko sanirali tri odstotke stavb v javni lasti. Z energetsko sanacijo zasebnih stavb, tu subvencije deli Eko Sklad, bi lahko do leta 2020 privarčevali 10 odstotkov energije, do leta 2035 pa že 25 odstotkov. Še največji potencial, po besedah državnega sekretarja, pa se skriva v investicijah v obnovljive vire energije. Okoli 700 milijonov evrov naložb v ta segment, bi Sloveniji prineslo 8 tisoč novih delovnih mest.

dsc_0786

Državni sekretar Klemen Potisek iz ministrstva za infrastrukturo je nanizal nekaj investicij (prvi z desne). Foto: Andreja Basle.

Več o vladnih ukrepih za prehod v zeleno gospodarstvo lahko preberete tukaj.

Posnetek konstitutivnega srečanja za prehod v zeleno gospodarstvo