Dr. Potočnik: Na spremembe, ki so neizogibne, je bolje biti pripravljen

Ljubljana, 31. avgust 2016. »Platforma Circular Change (CC) je odlična pobuda in kot Posvetovalni odbor jo bomo po najboljših močeh usmerjali tako, da bo čim bolj učinkovito spodbujala spremembo gospodarskega modela iz linearnega v bolj krožnega,« je po izvolitvi za predsednika Posvetovalnega odbora (Advisory Board) platforme Circular Change povedal dr. Janez Potočnik.

Platforma, ki je bila letos spomladi (po zgledu Nizozemske) ustanovljena s ciljem spodbujati projekte krožne ekonomije v Sloveniji in regiji ter slovenska podjetja in ostale deležnike povezovati z dobrimi praksami doma in v tujini, deluje v okviru družbe Giacomelli media.

Ladejo Godina Košir, iniciatorko platforme Circular Change, je odbor potrdil za izvršno direktorico platforme CC. Foto: Taja Košir

»Posvetovalni odbor je od danes naprej naše osrednje posvetovalno in usmerjevalno telo. Dragoceno je sodelovati z osebnostmi, ki imajo znanje, širino, mednarodne izkušnje in kritičen ter obenem konstruktiven pristop k sooblikovanju vsebin in udejanjanju konkretnih projektov, ki prispevajo k prehodu v krožno gospodarstvo,« je izpostavila  mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change in partnerica v podjetju Giacomelli media. Odbor jo je danes potrdil za izvršno direktorico platforme CC.

Petčlanski odbor ekspertov

Posvetovalni odbor ima triletni mandat z možnostjo podaljšanja. Sestavlja ga pet članov, poleg predsedujočega dr. Janeza Potočnika, nekdanjega evropskega komisarja za okolje in predlagatelja prvega svežnja ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo v EU, so člani še: Edi Kraus, generalni direktor AquafilSLO, podjetja, ki je v svetovnem merilu prvi in edini proizvajalec regneriranega najlona ECONYL® iz odpadnih materialov, Josephine Green, dolgoletna direktorica za inovativnost in družbene trende v Philipsu, zdaj pa svetovalka in zagovornica koncepta krožne kulture, Guido Braam, direktor Powerd by Meaning in nekdanji prvi mož kooperative Circle Economy, ki je na Nizozemskem sprožila vrsto projektov krožnega gospodarstva ter Nizozemsko znotraj EU postavila v središče in za zgled uspešnih projektov krožnega gospodarstva, in Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja medresorske delovne skupne “Partnerstvo za zeleno gospodarstvo”.

Dogodka se je kot gostja udeležila tudi mag.Tanja Bogataj,v času delovanja na MOP vodja projekta Povezani za rast, zdaj pa kot državna sekretarka na Ministrstvu za javno upravo in članica »Partnerstva za zeleno gospodarstvo.«

Razlogi za krožno gospodarstvo jasni

Dr. Potočnik je ob tokratnem dogodku vnovič izpostavil, da so »ključni razlogi za prehod v model krožnega gospodarstva jasni. Na eni strani smo ujeti v stare tradicionalne načine delovanja, sisteme, modele, finančne strukture, ki ne dajejo odgovora na izzive prihodnosti. Na drugi strani pa zaradi rasti potrošnje naraščajo cene surovin. Celotna Evropa pa je odvisna od uvoza surovin.«

Advisory_Board_Janez_Potocnik

Za predsednika Posvetovalnega odbora (Advisory Board) platforme Circular Change je bil soglasno potrjen dr. Janez Potočnik. Foto:Taja Košir

Ob tem je dodal, da bi bilo iluzorno pričakovati, da bodo vsi takoj za prehod v nov ekonomski model. »Nekateri bodo še naprej sledili predvsem optimizaciji obstoječih modelov. Vendar je zelo verjetno, da bodo na dolgi rok težko obstali na trgu. Sprememba iz linearnega v krožni sistem se bo namreč neizogibno zgodila. Zato je na te spremembe veliko bolje biti dobro pripravljen.«

Za vsa podjetja enakega recepta ni

Kot je pojasnil, enostavnega in predvsem enovitega recepta za vsa podjetja ni. »Vsako podjetje mora samo najti svoje rešitve, kako se bo v prihodnje soočalo z izzivi, ki jih prinašajo omejeni in vse dražji viri ter okoljski izzivi. Nekatera podjetja bodo spremenila poslovni model, druga bodo spremenila le oskrbno verigo in bodo surovine ali polizdelke kupovala pri drugih dobaviteljih. Vse to bo prispevalo k spreminjanju sistema. Kar je predvsem pomembno je namreč to, da podjetja na celotno svoje poslovanje začnejo gledati bolj odgovorno.«

V nadaljevanju se je Posvetovalni odbor na svoji konstitutivni seji seznanil še z vsemi dosedanjimi aktivnostmi CC in mednarodnimi partnerstvi ter sodelovanji, sprejel Pravilnik o delovanju CC platforme in potrdil program aktivnosti za 2016/2017.

Več kot 30 dogodkov in delavnic

Program za obdobje avgust 2016 do junij 2017 vsebuje več kot 30 najrazličnejših dogodkov, delavnic, izobraževalnih programov in aktivnosti. Določen del programa je brezplačen in namenjen vsem, ki jih zanima krožno gospodarstvo in bi si želeli izvedeti, kako lahko sodelujejo in po svojih močeh ter z zgledom prispevajo k spremembam. Del programa pa je namenjen članom platforme Circular Change, to je podjetjem, start-upom, ustanovam, izobraževalnim inštitucijam, občinam in ostalim zainteresiranim deležnikom, zato bo dodatno prilagojen njihovimi poslovnimi in družbenim potrebami. Platforma CC je potrjena tudi kot partnerska platforma vladnega projekta »Partnerstvo za prehod v zeleno gospodarstvo« in kot komunikacijsko stičišče članstva Slovenije v Fundaciji Ellen MacArthur.

Open Circle in Fast Forward

Prvi jesenski dogodek bo v sredo, 14. septembra – tako imenovani Open Circle. Namenjen je spoznavanju podjetij in posameznikov, ki jih zanimajo principi in modeli krožnega gospodarstva, ter spoznavanju in povezovanju s timom platforme Circular Change. Člani platforme pa se bodo srečevali še na tako imenovanih Closed Circles, ki bodo namenjeni določenim aktualnim tematikam, povezovanju z dobrimi praksami iz tujine in medsebojnemu sodelovanju pri krožnih projektih.

Jeseni je predviden pričetek izobraževalnega programa Fast Forward on Circular Economy. Poudarek programa bo na: spoznavanju principov krožne ekonomije, preoblikovanju poslovnih modelov iz linearnih v krožne,  managementu sprememb in krožnih inovacijah.

Na ogledu proizvodnje regeneriranega najlona ECONYL®

Tokratna seja je potekala v prostorih podejtja AquafilSLO. Člani odbora so si skupaj z ekipo Circular Change na povabilo gostitelja, generalnega direktorja družbe Edija Krausa, ogledali, kako v podjetju teče proizvodni cikl oz. sistem regeneracije ECONYL®.

Advisory_Board_Aquafil_visit

Člani Posvetovalnega odbora so si skupaj z ekipo Circular Change na povabilo Edija Krausa, generalnega direktorja AquafilSLO, ogledali, kako se proizvaja regnerirani najlon ECONYL®. Foto: Taja Košir

Gre za inovativno tehnologijo, ki je bila razvita prav v tovarni v Sloveniji in skupini Aquafil omogoča, da iz odpadnih najlonskih materialov, med katerimi so tudi odpadne ribiške mreže, ki po koncu uporabe pogosto pristanejo v morju (kar je trenutno globalno ena večjih okoljskih katastrof), izdelujejo prvovrsten regnerirani najlon ECONYL® . Ta je, kot poudarja Kraus, povsem enake kakovosti kot najlon, ki je pridobljen iz osnovne surovine in je na določenih trgih, na primer v ZDA, zelo cenjen, saj dosega pri kupcih celo višje cene kot običajen najlon.

 

Odboru ekspertov pri Circular Change, ki spodbuja prehod v krožno gospodarstvo, bo predsedoval dr. Janez Potočnik

Ljubljana, 30. avgust 2016. V sredo, 31. avgusta, se bo na svoji prvi, konstitutivni seji sestal Posvetovalni odbor (Advisory Board) platforme Circular Change. Platforma, ki je bila letos spomladi ustanovljena s ciljem spodbujati projekte krožne ekonomije v Sloveniji in regiji ter slovenska podjetja povezovati z dobrimi praksami doma in v tujini, deluje v okviru družbe Giacomelli media. »Odbor bo osrednje posvetovalno in usmerjevalno telo Circular Change platforme. Zelo nas veseli, da ga sestavljajo tako ugledni strokovnjaki in direktorji, ki so vsi zelo dejavni in vizionarski na področju krožnega gospodarstva,« pojasnjuje mag. Ladeja Godina Košir, iniciatorka platforme Circular Change in partnerica v podjetju Giacomelli media.

Povabilo platforme Circular Change v posvetovalni odbor, ki ima triletni mandat z možnostjo podaljšanja, je sprejelo vseh pet povabljenih uglednih, mednarodnih strokovnjakov: dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje in predlagatelj prvega svežnja ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo v EU, Edi Kraus, generalni direktor AquafilSLO, podjetja, ki je v svetovnem merilu prvi in edini proizvajalec ekonajlona iz odpadnih materialov, Josephine Green, dolgoletna direktorica za inovativnost in družbene trende v Philipsu, zdaj pa svetovalka in zagovornica koncepta krožne kulture, Guido Braam, direktor Powerd by Meaning in nekdanji prvi mož kooperative Circle Economy, ki je na Nizozemskem sprožila vrsto projektov krožnega gospodarstva ter državo znotraj EU postavila v središče in za zgled uspešnih projektov krožnega gospodarstva, in Tadej Slapnik, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade in vodja medresorske delovne skupne “Partnerstvo za zeleno gospodarstvo”.

Janez Potocnik Photo

Dr. Janez Potočnik, nekdanji evropski komisar za okolje in predlagatelj prvega svežnja ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo v EU.

Na konstitutivni seji bo odbor izvolil predsednika odbora. Na to funkcijo je predlagan dr. Janez Potočnik. Med razlogi za njegovo nominacijo je njegova jasna vizija, da je krožno gospodarstvo model prihodnosti in trenutno edina pot razvoja globalne ekonomije, ki zagotavlja dolgoročno ekonomsko vzdržnost in zaustavitev degradacije ekosistemov na planetu, kar je nujno za preživetje človeštva. »Dr. Potočnik zna svoje vizije vedno tudi udejanjati. Bil je prvi evropski komisar, ki je uspel pripraviti, predstaviti in znotraj komisije pridobiti politično podporo za paket ukrepov za prehod v krožno ekonomijo v EU,« pojasnjuje Ladeja Godina Košir.

Na dnevnem redu tokratne seje je poleg vseh aktivnosti za konstituiranje Posvetovalnega odbora še poročilo o vseh dosedanjih aktivnostih platforme Circular Change ter predstavitev, razprava in potrditev programa aktivnosti za 2016/2017.

Več kot 30 dogodkov

Program za obdobje avgust 2016 do junij 2017, ki je bil predložen odboru in bo po potrditvi tudi objavljen, vsebuje več kot 30 najrazličnejših dogodkov, delavnic, izobraževalnih programov in aktivnosti. Določen del programa bo brezplačen in namenjen vsem, ki jih zanima krožno gospodarstvo in bi si želeli izvedeti, kako lahko sodelujejo in po svojih močeh ter z zgledom prispevajo k spremembam. Del programa pa bo namenjen članom platforme Circular Change, to je podjetjem, start-upom, ustanovam, izobraževalnim inštitucijam in občinam, zato bo dodatno prilagojen njihovimi poslovnimi in družbenim potrebami.

Septembra prvi Open Circle

Prvi jesenski dogodek bo v sredo, 14. septembra – tako imenovani Open Circle. Namenjen je spoznavanju podjetij in posameznikov, ki jih zanimajo principi in modeli krožne ekonomije, ter spoznavanju in povezovanju s timom platforme Circular Change. Člani platforme pa se bodo srečevali še na tako imenovanih Closed Circles, ki bodo namenjeni določenim aktualnim tematikam, povezovanju z dobrimi praksami iz tujine in medsebojnemu sodelovanju pri krožnih projektih.

Jeseni program Fast Forward on Circular Economy

Jeseni je predviden pričetek izobraževalnega programa Fast Forward on Circular Economy. Poudarek programa bo na: spoznavanju principov krožne ekonomije, preoblikovanju poslovnih modelov iz linearnih v krožne,  managementu sprememb in krožnih inovacijah.

Programski odbor na ogledu AquafilSLO

Tokratna seja bo potekala v družbi AquafilSLO. Člani odbora si bodo na povabilo generalnega direktorja družbe Edija Krausa imeli priložnost ogledati, kako so v tem podjetju razvili tehnologijo, ki jim omogoča, da iz odpadnih najlonskih materialov, med katerimi so tudi odpadne ribiške mreže, ki po koncu uporabe pogosto pristanejo v morju (kar je trenutno globalno ena večjih okoljskih katastrof), izdelujejo prvovrsten ekonajlon. Ta je, kot poudarja Kraus, povsem enake kakovosti kot najlon, ki je pridobljen iz osnovne surovine in je na določenih trgih, na primer v ZDA, zelo cenjen, saj dosega pri kupcih celo višje cene kot običajen najlon.

econyl

Aquafil ekološki najlon izdeluje tudi iz odpadnih ribiških mrež in tako dolgoročno rešuje enega od perečih okoljskih problemov onesnaženosti morja z odvrženimi mrežami.

 

Po seji, ki bo jutri, to je 31. avgusta in se bo predvidoma zaključila jutri ob 17.00 uri, bo na voljo sporočilo za medije.

Circular Change je platforma, ki jo za povezovanje deležnikov krožnega gospodarstva vzpostavlja družba Giacomelli Media s parterji iz slovenskega in mednarodnega prostora. Informiranje, izobraževanje, prepoznavanje voditeljev ter komuniciranje dobrih praks in sooblikovanje pionirskih poslovnih primerov je njeno temeljno poslanstvo.

Platforma vzpostavlja mednarodno mrežo kompetenc za uspešen prehod v krožno gospodarstvo, ob celovitem upoštevanju njegovih ekonomskih, družbenih in okoljskih razsežnosti. Tako soustvarjamo pogoje in konkretne priložnosti za to, kar naj bo dober posel v prihodnosti. Iniciatorka platforme je Ladeja Godina Košir, partnerica v podjetju Giacomelli media.

Dodatne informacije za medije:
Andreja Basle
Executive Editor and Communications
Circular Change platforma
Trinova 9, 1000 Ljubljana
M: 00 386 041-274-590
E:
andreja@circularchange.com

 

Meet Circular Economy “movers and shakers”. Join us at Open Circle!

 

Have you been wondering what this “Circular Economy” is actually about?

Don’t miss this opportunity to meet Circular Economy “movers and shakers” and maybe catch a ticket to the WEF in Davos!

Join us at Open Circle – on Wednesday, September 14th 2016, at 4:00pm, in the Circular Change Office, Giacomelli media, Trdinova street 9, Ljubljana

Since the spring, Ljubljana has not only been the Green Capital of Europe 2016, but also a new and fast-rising EU Circular Economy (CE) Hot Spot. In September 2016, Slovenia will join the Ellen MacArthur Foundation as one of “circular” countries. Circular Change – an international engagement platform – is playing a significant role in this transition to a more Circular Economy.

More and more questions are coming from companies and individuals about how to  contribute and participate in speeding up the transition to a Circular Economy. So, we have decided to launch and run quarterly events called Open Circles – to meet and talk together about Circular Economy issues.

We are ready to listen to your questions, explore the opportunities and enable the change towards a more Circular Economy. We will chat, connect and share ideas in a very informal atmosphere, hosted by Ladeja Godina Košir, the initiator of Circular Change.

Besides coffee and soft drinks, we will serve you a fresh, tasty and ambitious Circular Change programme for 2016/17, confirmed by our Advisory Board.

 

Twitter Image_3What about the ticket to the Davos World Economic Forum? As a regional supporter of the world’s premier Circular Economy awards, The Circulars, we will introduce you to the programme and application process.

No opportunity occurs and no change is made without dedicated people who know the direction to follow. Join us! Let’s create circular stories together.

The Open Circle will take place in our offices at Giacomelli media, Trdinova street 9,
Ljubljana, on September 14th from 4-6pm.

We are looking forward to seeing you!

There is no fee for the event but the number of participants is limited so please register at:  join@circularchange.com. If you have any questions you can contact us at +386 01 620 96 91.

 

Vizija Slovenije 2050 v smeri »Gospodarskega modela za blaginjo«

Leta 2050 bo Slovenija sinonim za: učenje za življenje, inovacije (tudi družbene), zaupanje, identiteto in kakovost življenja. To je vizija naše države, kot jo vidijo državljani. »A veliko se bo potrebno še pogovarjati,« pravi Timotej Šooš, voda projekta Strategija razvoja Slovenije na Ministrstvu za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Sicer bo, doda, brez implementacije »vse skupaj ostalo le – halucinacija«.

Vizija Slovenije 2050 je prvič nastajala na povsem drugačen, inovativen in vključujoč način in ne v nekem ozkem krogu modrecev. Novembra 2015 je skupina petdesetih državljanov, predstavnikov različnih področij slovenske družbe, na tridnevni delavnici z naslovom »Prihodnost ni daleč. Slovenija 2050« prispevala k oblikovanju prvega osnutka vizije Slovenije do leta 2050.

 

Nato so sledile delavnice po regijah, ki se jih je lahko udeležil vsak državljan, ki je čutil, da bi pri tem sodeloval. Skupaj je svoj čas in poglede prispevalo preko 350 ljudi iz vseh regij in različnih starostnih, izobrazbenih in poklicnih skupin. Rezultat je bil – zelo veliko praktičnih in izvedljivih predlogov in idej, kakšno Slovenijo želimo. Z analizo ni bilo težko izluščiti najpomembnejših področij.

Šooš pravi, da so vse aktivnosti za pripravo vsebine dokumenta – Vizije 2050 –zdaj že zaključene. Javno pa bo dokument predstavljen zgodaj jeseni, ko bo Slovenija prvič v svoji samostojni zgodovini dobila jasno in črno na belem zapisano vizijo, ki so jo oblikovali državljani.

Vlada se bo seznanila in jo uresničevala
»Vlada se bo z vsebino dokumenta seznanila. V besedilo pa ne bo posegala ali ga spreminjala. To tudi ne bo še en nov dokument, ki ga bo sprejela. Se bo pa zavezala, da bo vizijo uresničevala,« pojasnjuje sogovornik.

bled-6-april-2016_2.4

Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo v pogovoru s Sibilom Svilanom, predsednikom uprave SID Banke (levo) na delavnici Vizija Slovenije 2050 na Bledu, 6. aprila 2016.

Dokument ima eno stran, vizija pa pet ključnih gradnikov: učenje za življenje, inovacije (tudi družbene), zaupanje, identiteta in kakovost življenja. Kaj pravzaprav prinašajo?

Timotej Soos_300x160 frame

Timotej Šooš, vodja projekta Strategija razvoja Slovenije

Timotej Šooš pojasnjuje, da državljani učenje za življenje razumejo širše kot zgolj znanje veščin in spretnosti. Predvsem si na tem področju želijo več širine in znanj, ki bodo Slovenijo usmerila v razvoj, napredek in blaginjo. »Če ponazorim to s krožnim gospodarstvom, učenje za življenje pomeni, da se učimo in spremljamo ter smo odprti za koncepte, ki lahko ekonomiji pomagajo do boljše družbe,« pravi.

Družbene inovacije
Inovativnost, ko je zapisana v Viziji 2050, opisuje Šooš, gre preko meja zgolj tehnološke inovativnosti. Poudarek je na institucionalnih in družbenih inovacijah. Državljani si želijo takšnih sprememb v družbi, ki bodo imele pozitiven učinek na njihova življenja. In kot primer navede sharing ekonomijo (ekonomijo deljenja) in inovativni poslovni model – car sharinga. Ta prinaša na eni strani razbremenitev okolja, ker manj vozil pomeni manj izpustov, na drugi pa tudi razbremenitev družinskega proračuna, saj je nakup lastnega vozila dražji kot souporaba vozila le takrat, ko ga potrebujemo.

Kultura sodelovanja in medgeneracijske obljube
V pogovorih z državljani se je pokazalo še, da nam na vseh ravneh manjka zaupanja. »Če zaupanja ni niti med institucijami samimi, je težko pričakovati, da bodo tem istim institucijam državljani pa zaupali,« izziv in s tem povezane spremembe nakazuje Timotej Šooš. Predvsem bo za napredek na tem področju potrebno spodbuditi kulturo sodelovanja na vseh ravneh in skleniti neke vrste medgeneracijske zaobljube o sodelovanju in povezovanju.

dsc_0528

Delavnica v Velenju, 30. marec 2016.

Je pa proces pokazal, kar je dobro, da vsaj na področju identitete, kdo smo in kaj smo, vlada precejšnje soglasje. »Škoda pa je, da nam takoj nato zmanjka samozavesti in te identitete ne uporabljamo. To pomeni«, pravi sogovornik, da »lahko naredimo še tako krasno poslovno okolje, talentov pa še vedno ne bomo privabili.« In nadaljuje, da se je prav tu izpostavilo vprašanje, kaj pa s talentiranimi Slovenci, ki so odšli v tujino. Prevladalo je stališče, da je pomembno, da Slovenija z njimi ostane povezna in je odprta za mobilnost. Kar naj se kaže v tem, da ko nekdo pride nazaj v domovino, tu dobi priložnost in da ima občutek, da lahko vedno spet gre, ampak se tudi kadarkoli vrne in bo sprejet z odprtimi rokami.

Zeleno, naravno in work-life balance
Slovencem nam je zelo pomembna tudi kvaliteta življenja. Želimo živeti v zelenem, naravi, upravljati z lastnim časom in imeti pravi work-life balance. Prav to slednje ekstremno cenimo, pravi Šooš. Kaj pa smo za to pripravljeni storiti? Določene generacije, predvsem starejše so bolj vključene v aktivnosti v lokalni skupnosti. Na splošno pa je javnomnenjska raziskava pokazala, da smo nad aktivnim državljanstvom Slovenci malo obupali, saj mnogi veliko dobrih praks na tem področju ne vidijo.

radenci-21-marec-2016_20160321_200001

Implementacija ali halucinacija?
»Vizija brez implementacije je seveda le halucinacija,« pravi Timotej Šooš. Zato so na podlagi vizije v juniju in juliju organizirali še 9 dogodkov. Nanje so povabili okoli 600 ljudi iz ministrstev ter strokovnjakov (praktikov in teoretikov). Odzvalo se jih je okli 250. Z njimi so na podlagi vizije že pripravljali strategijo. Razvijali so t. i. »gospodarski model za blaginjo«. In naleteli na izziv. »Izkazalo se je, da se veliko ljudi ukvarja le s svojo njivo in jih druge njive ne zanimajo. V takšnem vzdušju je sodelovanje zelo težko vzpostaviti,« pravi Šooš.

Navdih: Nobelova nagrajenka za ekonomijo
Pojasnjuje, da je navdih za prav ta izziv, kako upravljati s skupnim dobrim, Američanka Elinor Claire “Lin” Ostrom, ki si je leta 2009 z Oliverjem E. Williamsonom razdelila Nobelovo nagrado za ekonomijo. Prejela jo je za svoje dolgoletno raziskovanje na področju upravljanja s skupnim dobrim in izoblikovala 8 načel upravljanja s skupnim dobrim.

Od gospodarske rasti k modelu blaginje
Kot pojasnjuje Šooš, Slovenija, kot je trend globalno, zdaj deluje po izključno enem principu in merilu, to je merilu gospodarske rasti. Državljani pa si želijo blaginjo in sicer tako wellbeeing kot wellliving. »Prehod na model gospodarske blaginje ne ukinja rasti. Ni pa rast več edino merilo,« pojasnjuje. A seveda je iskanje soglasja o tem dolgotrajen proces. »Na veliko področjih še nimamo pravih odgovorov, kako recimo povezati naravne vire z energetiko in gospodarstvom,« pravi in zato se intenzivno delo nadaljuje tudi še jeseni. Strategija pa računa, da bo pripravljena do konca leta.

bled-6-april-2016_dsc_0819

 

Circular economy: Commission expands Ecolabel criteria to computers, furniture and footwear

Good news this week for all circular manufacturer of computers, furniture and footwear in EU and all EU consumers who appreciate circular economy products came from Brussels.

The European Commission has adopted a new set of ecological criteria under the EU Ecolabel scheme for computers (personal, notebook and tablet computers), furniture and footwear. Manufacturers who wish to benefit from the EU Ecolabel have to comply with strict requirements that focus on the environmental performance of the product, but also cover product safety and social aspects.

The EU Ecolabel promotes Europe’s transition to a circular economy, supporting both sustainable production and consumption.
Karmenu Vella,
Commissioner for Environment, Maritime Affairs and Fisheries

P026276000202-933786

Karmenu Vella, Commissioner for Environment, Maritime Affairs and Fisheries

“Thanks to transparent ecological criteria, consumers can make conscious choices, without compromising on the quality of the products. Similarly, the Ecolabel rewards those manufacturers who choose to design products that are durable and repairable, promoting innovation and saving resources”, said Commissioner for Environment, Maritime Affairs and Fisheries Karmenu Vella.

Furniture manufacturers

In the case of furniture, the new criteria require manufacturers to conduct a more comprehensive life cycle assessment, while paying special attention to the hazardous compounds and residues, which could contribute to indoor air pollution. Following the provisions of recognised international labour standards, special attention was given to improving Corporate Social Responsibility with regard to labour conditions which will apply to the final footwear assembly site.

mother-board-581597_960_720

Computer manufacturers

To be eligible for the EU Ecolabel, computer manufacturers will need to consider energy efficiency and device upgradability during the design and manufacturing process, along with taking into account how easy it is to dismantle, recover and recycle resources from the devices.

ecolabel_logo-rupertus-4The criteria revision is valid for six years following its date of adoption. More information is available on DG ENV website.

The EU Ecolabel helps you identify products and services that have a reduced environmental impact throughout their life cycle, from the extraction of raw material through to production, use and disposal. Recognised throughout Europe, EU Ecolabel is a voluntary label promoting environmental excellence which can be trusted.

You can use also EU Ecolabel Product Catalogue to find out more information about environmentally friendly and high quality products and where you can find them!

List of companies in Slovenia outdated

In Slovenia you can find more information at Slovenian Environment Agency. But unfortunately list of 15 Slovenian companies received EU Ecolabel licence is outdated. And in EU Ecolabel Product Catalogue Slovenian companies could not be found at the moment.